Zaseg protipravno pridobljenega premoženja
Danes sta vodja PS Zares Cveta Zalokar Oražem in podpredsednik Zaresa Brane Lobnikar javnosti predstavila pobudo za sprejem zakona o zasegu protipravno pridobljenega premoženja. Nova zakonodaja bi namreč uredila področje, ki ima sedaj podlago v več različnih zakonih. Ob sprejemu novega zakona bi država lahko zaplenila premoženje osebam, ki jim je bila dokazana krivda v najhujših kaznivih dejanjih, in za katerega oseba ne more dokazati, da je bilo pridobljeno zakonito. “Odvzem premoženja bi bil mogoč osebam, ki so storile najhujša kazniva dejanja, kot so na primer pranje denarja, trgovanje z orožjem, trgovanje z ljudmi ali drogo in utaja davkov”, je poudaril Brane Lobnikar.
Po predlogu PS Zares bi postopek potekal v dveh fazah. V prvi fazi bi tožilec proti osebi, ki je osumljena najtežjih kaznivih dejanj, sprožil finančno preiskavo. V njej bi ustrezen organ – po predlogu bi bil to urad za preprečevanje pranja denarja, ki deluje v okviru ministrstva za finance, še pred tem pa bi se preoblikoval v agencijo, ki bi bila vezana na vlado – skupaj s strokovnjaki iz davčne uprave, carine in policije ter s področij financ in računalništva opravil pregled premoženja osumljenca in premoženja njegovih družinskih članov. Če bi se pri tem ugotovilo, da obstaja sum, da premoženje izhaja iz storitve kaznivega dejanja, bi se le-to zamrznilo.
Drugi del postopka pa bi stekel, če bi bilo osumljencu v kazenskem postopku dokazano, da je očitano mu kaznivo dejanje dejansko storil. V tem primeru bi država zoper osebo sprožila civilno pravdo, s katero bi moral storilec s t.i. nižjo stopnjo verjetnosti dokazati, da je premoženje pridobil legalno. V kolikor tega ne bi dokazal, pa bi se mu premoženje z odločbo sodišča odvzelo.
Lobnikar je poudaril, da omenjeni postopek ne bi kršil človekove pravice do zasebne lastnine in pravice, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. To po njegovem dokazuje tudi to, da podobne postopke poznajo tudi v številnih drugih državah Evropske unije. Hkrati pa se poraja tudi vprašanje, zakaj je omenjeni postopek potreben, če lahko podoben postopek že zdaj uvede Davčni urad RS. Lobnikar se zaveda, da takšne možnosti danes res že obstajajo, vendar so v večini primerov neizkoriščene.
Vodja PS Zares Cveta Zalokar Oražem je izpostavila pomembnost predloga, saj pomeni kontinuiteto pri delu PS Zares na področju zagotavljanja pravne države in zaščite javnih financ, k njegovi pripravi pa so jih vzpodbudile tudi aretacije v zadevi Balkanski bojevnik in dogajanje, povezano s tajkunskimi prevzemi podjetij. Ob koncu je Oražmova še poudarila, da ne gre za predlog zakona, ampak za zapis vseh ključnih tez, ki naj bi jih zakon imel. Zakon bi namreč moralo pripraviti ministrstvo za finance.
