Zares za šport in kulturo v občini Slovenske Konjice
Na današnji novinarski konferenci so kandidatke in kandidati Zares – nova politika za članice in člane Občinskega sveta Slovenske Konjice: Katja Dadič, Anton Noner, Laura Krančan, Miloš Šporar in Tadej Slapnik, predstavili program iz področja športa in kulture, s katerim nastopajo na letošnjih lokalnih volitvah. Izpostavili so podporo rekreativnemu in vrhunskemu športu in ureditvi športnega parka v Slovenskih Konjicah, zavzeli so se za izgradnjo kolesarske steze Zreče – Žička Kartuzija, telovadnice na osnovni šoli v Ločah, za ureditev športnega parka Dobrava in športnega igrišča nad Mizarsko ulico ter predstavili predlog ureditve mestnega smučišča ob vznožju Konjiške gore. Ustvarjalno in dostopno kulturo v občini vidijo v dostopni lokalni kulturni infrastrukturi in podpori kulturni ustvarjalnosti. Predstavili pa so tudi predloge za izgradnjo centra ustvarjalne kulture in mladinskega kulturnega inkubatorja, se zavzeli za življenje in dogajanje v starem mestnem jedru in predstavili predloge za revitalizacijo Trebnika in Žičke Kartuzije.
Podpora rekreativnemu in vrhunskemu športu
Anton Noner je v uvodu predstavil potrebo po nadgradnji podpore izvajanju programov rekreativnega in vrhunskega športa v občini. To se lahko doseže z novim sistemom financiranja športnih društev, v katerem bo se bo razmejilo financiranje rekreativnega in vrhunskega športa. V proračunu občine je potrebno povečati sredstva za podporo delovanju številnih uspešnih športnih društev v občini, bistveno bolj pa je potrebno okrepiti tudi podporo vrhunskemu športu.
Katja Dadič je izpostavila, da mora lokala skupnost pravočasno prepoznati vrhunskega športnika in mu nuditi potrebno, da lahko razvije svoj športni talent. Katja Dadič: »Boljše pogoje vrhunskim športnikom lahko zagotovimo tudi s skupnim strokovnim kadrom, kot so maserji, psihologi in kondicijski trenerji, ki bodo na voljo vsem mladim, perspektivnim športnikom. Sami si namreč takšno individualno pomoč težko privoščijo.« Zavzela se je tudi za vzpostavitev potrebnih pogojev za pridobitev koncesije za uvedbo športnega razreda na eni izmed osnovnih šol in kasneje tudi na gimnaziji in poudaril, da bomo s tem, talentiranim mladim športnikom ob kvalitetnem treningu omogočili tudi prilagojeno in kvalitetno izobraževanje.
Ureditev športnega parka v Slovenskih Konjicah in kolesarska steza Zreče – Žičke Kartuzija
Miloš Šporar se je zavzel za celovito infrastrukturno in vsebinsko ureditev športnega parka v Slovenskih Konjicah. Predlagal je, da se v park umestijo ustrezna tematska otroška igrala, uredijo košarkarska igrišča, prenovijo tribune in se opremijo z ustreznimi lesenimi sedišči hokejsko igrišče je potrebno prekriti in ga preurediti v drsališče z umetnim zamrzovanjem, urediti in očistiti je potrebno ribnik ter zagotoviti ustrezen prostor za organizacijo prireditev s pokritim prireditvenim odrom. Izpostavil je, da se k sodelovanju lahko po vzoru drugih mest pritegne tudi zasebne investitorje – predvsem v gostinsko turistične objekte. Zavzel se je, da da se park uredi v soglasju in potrebami vseh uporabnikov parka in povedal, da je postavitev ograje okoli parka lesenega parka nesprejemljiva.
Miloš Šporar je tudi predlagal, da občina Slovenske Konjice v sodelovanju z občino Zreče izgradi kolesarsko stezo, ki bo povezovala termalni kompleks v Zrečah z Žičko Kartuzijo. Povedal je, da je tovrstna športna infrastruktura lahko prvenstveno namenjena rekreaciji občank in občanom v veliki meri pa se lahko koristi tudi kot povezovalna turistična kolesarska pot med dvema največjima turističnima kompleksoma sosednjih občin.
Telovadnica in športne površine v Ločah ter ureditev športnega parka Dobrava
Anton Noner je izpostavil, da se zavzemajo za izgradnjo nova telovadnica osnovni šoli v Ločah, kjer je za potrebe šole in vrtca potrebno zagotoviti tudi primerno velike in sodobne športno – igralne zunanje površine. Noner: »Potrebno je tudi redno vzdrževanje in obnova obstoječega košarkarskega in nogometnega igrišča in izgradnja novih športna igrišč v Ločah, ki bodo namenjena tudi različnim atletskim disciplinam. Na primernih lokacijah strnjenih naselij pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezna otroška igrišča«. Izpostavil je tudi potrebo po ureditvi in širitvi športnega parka na Dobravi, kjer je potrebno obnoviti garderobe, glavno nogometno igrišče z ureditvijo atletske steze, pomožno nogometno igrišče pa je potrebo prekriti z umetno travo, preplastiti in razširiti cesto ob stadionu in zagotoviti ustrezna parkirišča. Zavzel se je, da se pripravi potrebna projektno dokumentacijo za pokrit mestni bazen, s katero se bo lahko k vlaganju v gradnjo sodobnega športnega bazenskega kompleksa v obliki javno zasebnega partnerstva pritegnilo tudi zasebne vlagatelje.
Športno – otroško igrišče nad Mizarsko ulico in smučišče ob vznožju Konjiške gore
Odkar je občina spremenila namembnost športno otroškega igrišča nad Mizarsko ulico v zazidalne parcele je to zemljišče zaraslo s travo, igrala in športna igrišča pa so dotrajana in uničena. V petih letih od spremembe namembnosti, lastniki zemljišča niso pričeli z izgradnjo stanovanjskih hiš, občina pa tudi ni izgradila ustreznega nadomestnega igrišča, ki ga je ob spremembi namembnosti obljubila. Tadej Slapnik je se je zato zavzel, da se zemljišču povrne namembnost v športno – otroško igrišče in predlagal, da naj občina zemljišče odkupi in zagotovi sredstva za celovito ureditev igrišča ter zadolži Zavod za šport, da bo skrbel za njegovo vzdrževanje. Predstavil je tudi predlog za ureditev mestnega smučišča ob vznožju Konjiške gore – na skakalnici, saj nove tehnologije omogočajo postavitev in izvedbo mestnih smučišč, ki ob pomanjkanju časa in denarja s sorazmerno nizkimi stroški mladim in tudi rekreativnim športnikom omogočijo smučanje po dostopnih cenah v neposredni bližini mesta.
Dostopna lokalna kulturna infrastruktura in podpora kulturni ustvarjalnosti
Kandidati in kandidatke Zares – nova politika se zavzemajo za sprejetje pravilnika o uporabi lokalne kulturne infrastrukture namenjene uporabi lokalnim kulturnim društvom in ustvarjalcem v katerem je potrebno opredeliti minimalne stroške uporabe lokalne kulturne infrastrukture za potrebe kulturnega ustvarjanja lokalnih kulturnih ustvarjalcev. Zavzemajo se za bolj dostopna souporaba kulturnih domov v Slovenskih Konjicah, Tepanju in Ločah ter domovi krajanov za namene kulturnega ustvarjanja in izvajanja kulturnih prireditev.
Povečati je potrebno delež sredstev namenjenih delovanju kulturnih društev in kulturnih ustvarjalcev. Občanom je potrebo približati tudi kvalitetne kulturne dogodke v bližnjih mestnih občinah in v prestolnici z organiziranim nakupom abonmajev ter z organiziranimi obiski kulturnih prireditev, v Mariboru, Celju in v Ljubljani.
Življenje v starem mestnem jedru
V staro mestno jedro je potrebno sočasno z obnovo tlakov pripeljati tudi življenje. Predlagajo, da se to zagotovi s sofinanciranjem najema ali odkupom prostorov bivših prodajaln. V teh prostorih naj se spodbuja butična prodaja, slikarski ateljeji, izdelava in prodaja spominkov, namenjeni pa so lahko tudi za delovanje kulturnih ustvarjalcev. V izvajanje projektov oživljanja starega mestnega jedra je potrebno pritegniti tudi lokalna društva in posameznike in s prireditvami, kot ji je v preteklosti večkrat organiziral zavod Malinov dol popestriti aktivnosti v starem mestnem jedru. Veseli jih, da je občina uresničila njihov predlog in vzpostavila tudi brezplačno dostopno internetno – informacijsko točko v starem mestnem jedru.
Center ustvarjalne kulture in mladinski kulturni inkubator
Laura Krančan je predstavila predlog za izgradnjo prizidka kulturnemu domu v Slovenskih Konjicah, ki naj preraste v center ustvarjalne kulture, v katerem bodo ustrezni prostori namenjeni souporabi s strani več društev in posameznikov iz področja kulture. Izpostavila je mlade glasbene skupine, likovniki, kiparji, pevska društva. V centru pa se lahko uredijo tudi primerni prostori za vaje Godbe na pihala Slovenske Konjice. Predstavila je tudi predlog za izgradnjo poletnega prireditvenega prostora – tako imenovanih mini križank v Žički kartuziji ali v konjiškem parku. Tovrsten prostor lahko v poletnih mesecih zagotovi bogato in od vremena neodvisno kulturno dogajanje v občini. Graščino Trebnik je potrebo vrniti občini, ki naj poišče zainteresirane in resne zasebne vlagatelje, ki bodo v sklopu javno zasebnega partnerstva Trebnik obnovili in v njem zagotovili ustrezne dejavnosti. Jasno je potrebno opredeliti tudi smer razvoja Žičke Kartuzije in sprejeti celostno strategijo njenega kulturno-turističnega razvoja in možnosti pritegnitve zasebnih investitorjev ter oblikovanja investicijskega konzorcija. Pridobiti je potrebno ustrezno projektno in gradbeno dokumentacijo za celostno ureditev Žičke kartuzije – ki je tudi predpogoj za pridobitev sredstev EU za njeno revitalizacijo. Ker je v Slovenskih Konjicah je veliko likovnih in kiparskih ustvarjalcev, ki pa nimajo ustreznega prostora za ustvarjanje. Priložnost zato vidijo v ureditvi stare grajske vrtnarije nad konjiškim športnim parkom v sodoben atelje, ki ga bo lahko uporabljalo več likovnikov in kiparjev.
Tadej Slapnik je tudi povedal, da se zavzemajo, da občina v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline zgradi nov mladinski center, po vzoru lokalnih kulturnih inkubatorjev, v katerem bodo ustrezni prostori za vaje kulturnih , gledaliških in lutkovnih društev in skupin, mladih glasbenih skupin, multimedijsko ustvarjanje, slikarsko kiparski atelje, in srednje velika koncertno – prireditvena dvorana. Prostori mladinskega kulturnega inkubatorja se lahko namenijo tudi za delovanje otroškega mladinskega centra Društva prijateljev mladine Slovenske Konjice, ki sedaj domuje v Štorkljini hiši.