Zakon o socialnem podjetništvu čez tretjo obravnavo

Državni zbor je na današnjem nadaljevanju 25. redne seje sprejel Zakon o socialnem podjetništvu. Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine Zares predstavil Tadej Slapnik:

Nobelov nagrajenec za mir (2006) Muhammmad Yunus je v knjigi Socialno podjetništvo za svet brez revščine o socialnem podjetništvu zapisal: » V ta namen moramo ustanoviti novo obliko gospodarske dejavnosti, ki bo sledila drugim ciljem, kot je maksimiranje dobička – dejavnost, ki se bo v celoti posvečala razreševanju družbenih in okoljskih problemov. Ta nova podjetja so v številnih potezah podobna tistim, ki jih poznamo. A vendar se od njih razlikujejo po zastavljenih ciljih. Kot vsa podjetja tudi socialno podjetje zaposluje delavce, proizvaja dobrine in storitve, ki jih kupcem ponuja po ceni v skladu s postavljenim ciljem. Toda poglavitni cilj in merilo, po katerem se bo podjetje ocenjevalo – je ustvarjati koristi za njegove deležnike. Podjetje lahko ustvarja dobiček, vendar vlagatelji, ki ga podpirajo, tega ne potegnejo iz podjetja: po določenem času dobijo nazaj le osnovni vložek. Socialno podjetje je bolj kot v ustvarjanje dobička usmerjeno v neko dobro stvar; na ta način lahko deluje kot vektor sprememb.
Socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, ampak podjetje, v polnem pomenu besede. Pokrivati mora vse lastne stroške in hkrati dosegati postavljeni družbeno koristni cilj. Ko vodite podjetje, je vaš način razmišljanja drugačen, kot če bi bili na čelu dobrodelne organizacije. Dejstvo, da je socialno podjetje v prvi vrsti podjetje, omogoča njegovo opredelitev in vrednotenje njegovega vpliva v skupnosti.« Konec citata.
Temeljni cilj zakona, ki smo ga pripravili, je v Sloveniji omogočiti načrtovan in skladen razvoj socialnega podjetništva, zato zahteva zakonsko opredelitev pojma socialnega podjetništva in v svetu že prepoznanih načel po katerih deluje socialna ekonomija. Opredelili smo, kateri subjekti lahko delujejo kot socialna podjetja, kakšne pogoje morajo izpolnjevati, opravljanje katerih dejavnosti izkazuje njihov družbeno koristen značaj oziroma katere skupine ljudi zaposlujejo, skladno s prepoznanim javnim interesom. Izredno pomembna pa je, da ob jasno prepoznanem položaju, ki ga socialno podjetništvo zavzema v celotnem gospodarskem sektorju, tudi izgradnja podpornega okolja, ki bo omogočalo razvoj socialnega podjetništva in z njim aktivne politike zaposlovanja, ki bo usmerjena v oblike in vsebine primerne temu sektorju.

Ko rečeno, zakon o socialnem podjetništvu opredeljuje pojem socialnega podjetništva po merilih, kot jih opredeljuje Evropska komisija. Pri tem uvaja odprt sistem socialnega podjetništva, kjer lahko nastopajo kot socialna podjetja različni tipi pravnih oseb, ki lahko zadostijo kriterijem ki jih predpisuje zakon.

Zakon določa cilje socialnega podjetništva in načela, po katerih se morajo ustanoviti ali preoblikovati pravne osebe, ki želijo poslovati kot socialna podjetja ali po njih poslovati. Skladno s tem smo imenu poslanske skupine Zares, vložili tudi dopolnilo, ki po naši oceni uvaja ustrezen nadzor nad delovanjem teh podjetij. Dopolnilo k 8. členu je v zakon umeščeno tako, da se lahko socialna podjetja sama odločijo za brezplačno koriščenje tako imenovanega spletnega računovodstva, ki pa zagotavlja povsem transparentno poslovanje teh podjetij. Dopolnilo je pripravljeno v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo, zato upamo, da bo v nadaljevanju tudi sprejeto.

Nadalje zakon določa področja, na katerih so dejavnosti, ki jih bo opredelila vlada, družbeno koristne in ki jih lahko opravljajo socialna podjetja. Določa tudi najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, katerih zaposlovanje v socialnih podjetjih je družbeno koristno.
Poslovanje socialnega podjetja opredeljujejo predpisi, ki veljajo za posamezno vrsto pravne osebe, ki nastopa kot socialno podjetje – društvo, zasebni zavod, ustanovo, osebna ali kapitalska družba, zadruga ki v celoti ali delno opravlja dejavnost, ki ni pridobitna.

Predlog zakona prinaša tudi podporno okolje za načrtno spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Za načrtovan razvoj bo zato potrebno sprejeti strategijo, v kateri bodo opredeljeni ukrepi, pa tudi viri sredstev financiranja, za izvedbo načrtovane politike in ukrepov ter izvedben načrt, s katalogom aktivnosti.
Vsi začrtani ukrepi so usmerjeni v spodbujanje socialnega podjetništva, v oblikovanje takšnega okolja za socialna podjetja, da bodo ti usmerjeni v omogočanje ustanavljanja socialnih podjetij, začetek poslovanja in v podporo pri trajnem poslovanju, v spodbujanje zaposlovanja v socialnih podjetjih in v omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja.

Poslovanje in dolgoročno delovanje socialnih podjetij je cilj, ki ga je potrebno stimulirati. Zato smo v Poslanski skupini Zares, poleg ostalih koalicijskih amandmajev, ki izboljšujejo rešitve zakona, vložili še eno dopolnilo na področju posredne delitve dobička, ki trenutno določa, da se kot posredna delitev dobička šteje tudi izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 20% presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določen v kolektivni pogodbi za posamezno dejavnost. Ocenili smo, da je takšna opredelitev nekoliko prestroga, saj s tako nizkim pragom socialna podjetja lahko sili v neupoštevanje delovne zakonodaje oziroma se upoštevanje delovnopravne zakonodaje neutemeljeno klasificira kot prikrito izplačevanje dobička. Z dopolnitvijo smo zato predlagali, da navedena meja 20% velja za osnovno plačo delavca. V sodelovanju s koalicijskimi partnerji pa smo v skupnem dopolnilu to mejo zvišali na 30%, zato upamo, da bo eno izmed vloženih dopolnil sprejeto.

Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni ter za pripravo strategije razvoja socialnega podjetništva zakon predvideva ustanovitev posebnega delovnega telesa pri Vladi Republike Slovenije – Vladnega sveta za socialno podjetništvo.

Za izvajanje ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja, izvajanje ukrepov za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja in ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih bodo izvajalci določeni s strategijo razvoja socialnega podjetništva. Za izvajanje posebnih ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva pa predlog zakona opredeljuje ustanovitev Sklada za spodbujanje socialnega podjetništva, ki ga bo ustanovilo ministrstvo za gospodarstvo.
V razvitih evropskih državah predstavljajo zaposlitve v socialnem podjetništvu kar 10 odstotkov vseh zaposlitev. Ker je v Sloveniji trenutno na tem področju zaposlenih le slabih 0,7 odstotkov vseh zaposlenih, lahko z optimizmom ugotavljamo, da imamo v tem sektorju priložnost zagotoviti več kot 50.000 novih delovnih mest. V poslanski skupini Zares – nova politika smo ponosni, da bo Zakon o socialnem podjetništvu, ki smo ga vsebinsko tudi sooblikovali in predlagali v sprejem, danes v državnem zboru sprejet.