Zakon o socialnem podjetništvu
Poslanca SD in Zares, dr. Andreja Črnak Meglič, predsednica odbora za delo, družino in socialne zadeve, ter Tadej Slapnik, sta danes z dr. Marinko Vovk, strokovno sodelavko na Okoljskem raziskovalnem zavodu, mag. Zdenko Kovač, strokovnjakinjo na področju socialnega podjetništva in predsednico odbora za socialno podjetništvo v Zares ter Stevanom Stavrevićem, vodjo projekta Tovarna dela, predstavila predlog Zakona o socialnem podjetništvu.
Slovenija namreč nima zakona, ki bi celovito urejal položaj nepridobitnih oziroma javnokoristnih organizacij. Klasični pristopi v reševanje problematike brezposelnih niso več zadostni, članice EU pa ugotavljajo, da lahko socialna ekonomija zmanjša neželene učinke trga dela in odpira nove podjetniške možnosti. Tovrsten pristop v celovit razvoj gospodarstva zajame tudi organizacije tretjega sektorja oziroma neprofitne organizacije.
Mag. Zdenka Kovač, strokovnjakinja na področju socialnega podjetništva in predsednica odbora za socialno podjetništvo v Zares, je izpostavila, da je resnično zadnji čas, da tudi v Sloveniji vzpostavimo podporno okolje in sistemske okvirje za razvoj socialnega podjetništva, če želimo v prihodnosti res govoriti o socialni koheziji, o družbi prihodnosti, o trajnostno naravnanem razvoju in tako naprej.
“V okviru programskega odbora smo pripravili osnovne teze, kako zadevo sistemsko urediti. Ta sistem potrebuje jasno implementacijsko strukturo – če vlada ne bo izvedla vsega, kar zakon predvideva, socialnega podjetništva v Sloveniji ne bo veliko. Že številke govorijo zase, saj pri nas dosedanje oblike socialnih podjetij – poznamo pravzaprav vse, kar pozna Evropa – ustvarjajo štirikrat manj delovnih mest v primerjavi z Evropo.
Upam, da bo zakon, ko bo vložen, doživel tudi resnično pozornost medijev ter široko razpravo, v kateri bomo skupaj premikali tudi miselne ovire, ki jih imamo glede socialnega podjetništva. Socialno pogosto pomeni že vnaprej zgubaško, kar je v nasprotju z dejansko definicijo, veliko ljudi pa sprašuje tudi, ali ponovno uvajamo socializem. Tudi to ne drži. In tretja tako vprašanje je, zakaj bi nekdo ustanavljal podjetje, v katerem ne bo imel dobička – kot da smo vsi naravnani le na dobiček, ne pa tudi na druge vidike reševanja težav. Gre za združevanje socialne komponente in osnovne komponente zagotavljanja trajnostnega in lokalnega razvoja. Dobre prakse v Evropi kažejo, kaj vse lahko naredimo. Ko govorimo o težavi javnih služb – prav z razvojem socialnega, neprofitno usmerjenega podjetništva, so v prenekateri evropski državi rešili težavo preglomaznih sistemov za zagotavljanje javnih storitev, saj so ugotovili, da je tak način učinkovitejši, inovativnejši in da državo tudi manj stane – hkrati pa še zagotavlja aktivno socialno integracijo skupin, ki so pri nas vse bolj na obrobju. Za več kot polovico ljudi, ki so danes postali brezposelni, brez socialnega podjetništva sploh ne vidim rešitve – visokotehnološka delovna mesta in ambiciozni cilji namreč niso rešitev pri zaposlovanju ljudi, ki so stari 45 let in več.”
Tadej Slapnik: »Veliko morajo narediti tudi nevladne organizacije v Sloveniji, katerim je ta zakon prvenstveno namenjen. Omogočil jim bo enostavno nadgradnjo uspešnega delovanja, da bodo postale s strani države priznano socialno podjetje – to podporo potrebujejo že dolgo. Zakon bo dal pospešek nevladnemu sektorju, ki že sedaj opravi veliko dobrega in splošno koristnega. Na tem področju pričakujem veliko. Predlog zakona je osnova, pričakujem tudi močan angažma vlade, da zakon čimprej spravimo v življenje in da mu bodo sledili nadaljnji ukrepi, ki bodo potrebni.
Novinarska vprašanja in odgovori:
