Zakon o poroštvu odraz politične alianse dveh strank, podvrženih lobističnim pritiskom
Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri in poslanec dr. Pavel Gantar sta na novinarski konferenci izrazila ogorčenje nad odločitvijo kolegija predsednika državnega zbora za sklic jutrišnje izredne seje DZ, na kateri bodo poslanke in poslanci obravnavali predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6.
Uvrstitev omenjenega zakona na sejo državnega zbora pomeni kršitev poslovnika DZ, zakona o zunanjih zadevah in tudi ustave. “Tako kot je bil ta projekt voden od vsega začetka – netransparentno, nelogično, neracionalno -, tako je vodena tudi zadeva z zvezi z državnim poroštvom – protizakonito, nelogično, netransparentno in neracionalno,” je opozoril Gantar. Zato v Zaresu po njegovih besedah ne vidimo druge možnosti, kot da se ta zakon zavrne oz. sploh ne bi smel priti v obravnavo v DZ.
Franco Juri je pojasnil, kakšen mora biti postopek za sprejemanje zakona o poroštvu: zakon o zunanjih zadevah po potrditvi pogajalskih izhodišč na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko najprej predvideva pogajanja z Evropsko investicijsko banko (EIB), nato sklenitev poroštvene pogodbe z EIB, šele potem sledi potrditev z zakonom o poroštvu. Vlada ta postopek zagotovo pozna. A kljub temu smo zdaj priča poskusu, ko skupina poslancev mimo vseh zakonskih podlag po bližnjici skuša izsiliti zakon, ki vsaj formalno gledano nastaja v DZ, neformalno pa je zakon sugeriran s strani same vlade, ki se zaenkrat do tega noče jasno opredeliti.
Kot je pojasnil Gantar, se gospodarsko ministrstvo v mesecu dni, odkar je prejelo nov investicijski program za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ni moglo odzvati, vlada ni mogla sprejeti pobude za pogajanja z EIB. “Ni zamujanja na tej strani, ampak je zamujanje na sami strani upravljalcev investicijskega programa,” je poudaril. Po njegovi oceni zakon še ne bi smel biti obravnavan v DZ, saj je poroštvena pogodba mednarodni akt in se sprejema po določenih zakonodajnih postopkih. Pa tudi potem, ko je poroštvena pogodba podpisana in zakon sprejet, bi moral DZ ratificirati to pogodbo, o tem obvestiti EIB in ta obratno, šele zatem je možno koriščenje posojila.
“Tu je res kršeno skoraj vse, kar se da kršiti,” je ocenil Gantar in se vprašal, kaj bi se zgodilo v primeru, da je zakon sprejet, pogajanja pa drugačna od zakona o poroštvu. “Lahko se zgodi, da bomo imeli zakon, ne bomo pa imeli sklenjenih pogajanj med finančnim ministrstvom in EIB. Tedaj nastopi jasna posledica, in sicer možnost odškodninske tožbe Teša oz. vlagatelja do države, ker ga je ta zavedla in obljubila nekaj, kar potem skozi poroštvena pogajanja ni izpogajala,” je opozoril.
Če bo zakon potrjen, Juri napoveduje, da bo poslanska skupina Zares nadaljevala tam, kjer so “ostali s prvim zbiranjem podpisom za razpis referenduma”. Poslanska skupina Zares, ki si sicer ne želi referenduma, bo namreč, če bo do zbiranja podpisov za referenduma prišlo, prispevala sedem podpisov.
Juri je spomnil, da Zares od začetka delovanja v vladi, z izjemo obdobja Mateja Lahovnika na čelu ministrstva za gospodarstvo, opozarja na problem Teša 6. Po njegovi oceni je izjava poslanca SDS Andreja Vizjaka, da predsednik Zaresa Gregor Golobič politizira ta projekt, neokusna obtožba, saj “gre za politično alianso dveh strank, ki sta podvrženi lobističnim pritiskom”.
