Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Danes na 24. izredni seji Državnega zbora (vse o seji) teče tudi obravnava Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je pripravil Zares. Kakšen je pomen tega zakona, smo povprašali dr. Branka Lobnikarja, podpredsednika stranke in strokovnjaka za to področje.

Sicer pa, da bo pomen zakona jasnejši, objavljamo tudi vprašanja in odgovore o zakonu.

1. Kaj o integriteti piše v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v vladi RS za mandat 2008-2012?

V koalicijskem sporazumu je v poglavju III. Demokracija in aktivno državljanstvo, v podpoglavju 11.2, z naslovom Depolitizacija javne uprave, zapisano naslednje: /…/ Neurejen sistem odgovornosti v nadzornih odborih, svetih zavodov in ostalih nadzornih instrumentih je treba urediti tako, da ta mesta ne bodo več del volilnega plena, ampak možnost za angažiranje novih kadrov, ki dajejo prednost poznavanju tematike in motiviranosti za resno delo. Zato bomo koalicijski partnerji vzpostavili kriterije za transparentno imenovanje direktorjev in nadzornih svetov v javnih podjetjih ter za imenovanje direktorjev in članov svetov javnih zavodov. Pogoji in kriteriji za imenovanje bodo temeljili na izkušnjah in strokovnih referencah kandidatov, dokazilih o strokovnem znanju, sposobnostih in strokovnih izkušnjah ter potencialnih interesnih konfliktih kandidata./…/

2. Kakšen je pomen besede “integriteta”?

Kot je navedeno tudi v 4. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je »integriteta« pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.

3. Kakšna je bila zgodovina sprejemanja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije?

Decembra 2000 je bil v poročilu Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope – GRECO izpostavljen problem, da Slovenija še ni ustanovila organa, ki bi se ukvarjal samo s korupcijo ali, ki bi koordiniral protikorupcijske aktivnosti. Julija 2001 je vlada RS s sklepom (Uradni list RS, št.58/01) ustanovila Urad za preprečevanje korupcije, ki je deloval kot samostojna strokovna služba vlade RS. Ker omenjeni Urad deloval v okviru vlade in je imel zelo omejena pooblastila, je bila z Zakonom o preprečevanju korupcije leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije kot samostojni in neodvisni državni organ z osnovnimi nalogami: spremljanje premoženjskega stanja funkcionarjev, uveljavljanje določil zakona o nezdružljivosti funkcij, omejitvah poslovanja in omejitvah pri sprejemanju daril, uvedba načrtov integritete in skrb za uresničevanje nacionalne protikorupcijske strategije. Prav tako je bila leta 2004 sprejeta Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Uradni list, št. 85/04). Resolucija in zakon ter ustanovitev komisije so trije dejavniki, ki so pomenili, da so v celoti izpolnjena priporočila, ki jih je Sloveniji dal GRECO. Leta 2006 je Državni zbor sprejel Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list, št. 20/06). Prvopodpisani pod predlog zakona je bil poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, predlagatelj le tega je bila vlada RS, Državni zbor pa je zakon sprejel. Ta zakon je komisijo in njene pristojnosti ukinil, dejansko pa bi bilo ukinjeno tudi omrežje institucionalnega delovanja proti korupciji. Na podlagi zahteve skupine poslancev Državnega zbora je bila vložena zahteva za presojo skladnosti Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo z Ustavo RS. Ustavno sodišče je s sklepom zadržalo izvrševanje zakona ter z ustavno odločbo razveljavilo vrsto njegovih določb in zakonodajalcu naložilo rok 6 mesecev za odpravo protiustavnosti. Za ta čas je podaljšalo uporabo Zakona o preprečevanju korupcije in delovanje komisije, razen določb o načrtih integritete.

4. Kateri so ključni razlogi za sprejetje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije?

Ključni razlog za sprejetje Zakona in integriteti in preprečevanju korupcije je torej naloga zakonodajalca, da s sprejetjem tega zakona uresniči obveznosti, ki mu jih je v zvezi z odpravo ugotovljenih neskladnosti določb Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo z Ustavo RS naložilo Ustavno sodišče.

5. Kaj je temeljni cilj Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije?

Temeljni cilj Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno ter s tem nadaljuje učinkovito uresničevanje strateških ciljev, določenih v resoluciji. Cilj zakona je tudi spodbujanje poštenega in transparentnega vedenja javnih uslužbencev in spodbujanje dobrih praks vseh vpletenih v procese odločanja. Vse našteto so temeljni pogoji za zakonito, pregledno, smotrno in pošteno ter uspešno delovanje države kot javnega servisa.

6. Kakšno vlogo bo imela po novem zakonu Komisija za preprečevanje korupcije?

Pri uresničevanju temeljnih ciljev zakona ima Komisija za preprečevanje korupcije kot samostojni in neodvisni državni organ osrednjo vlogo, tako pri obravnavi posamičnih primerov kot tudi pri krepitvi in upravljanju institucionalnega omrežja protikorupcijskih dejavnosti, integritete in transparentnosti predvsem v javnem sektorju.

7. Na kakšen način bo zakon urejal sistemsko preprečevanje korupcije?

S posodobljenimi rešitvami predlagani zakon celovito ureja sistemsko preprečevanje korupcije tako, da določa pristojnosti, metode in ukrepe Komisije za preprečevanje korupcije pri krepitvi integritete in transparentnosti javnih funkcij ter pri izvrševanju javne oblasti. Zakon zahteva učinkovito zaščito prijaviteljev koruptivnih dejanj, uvaja nadzor na področju lobiranja in nalaga lobistom, da delujejo profesionalno in etično. Zakon napotuje k doslednemu uresničevanju nacionalne protikorupcijske strategije, opredeljuje izdelavo in uresničevanje načrtov integritete, ki zagotavljajo pomoč pri implementaciji zakona in protikorupcijske strategije po posameznih organih države in lokalne oblasti, opredeljuje omejevanje in odpravljanje nasprotij interesov, določa preglednost prejemanja daril in nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, uradnikov na položaju, uradnih oseb in lobistov.

8. Koliko delov obsega Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in na katero vsebino se osredotoča posamezno poglavje?

Besedilo zakona je razdeljeno na 11 poglavij, torej 11 vsebinskih enot, in ima skupaj s končnimi določbami 90 členov. Medtem ko se prvo poglavje predvsem osredotoča na uresničevanje namena zakona ter na pravno opredelitev pomena posameznih strokovnih izrazov, pa drugo poglavje vsebuje določbe o ustanovitvi Komisije za preprečevanje korupcije kot neodvisnega in samostojnega organa, ki s svojimi pristojnostmi in strokovnimi znanji opravlja naloge in uresničuje strateške cilje predlaganega zakona. Med drugim je zaslediti novost, da se število članov oziroma funkcionarjev Komisije za preprečevanje korupcije zmanjša. Tretje poglavje govori o zaščiti prijaviteljev, četrto se osredotoča na preprečevanje nasprotja interesov in nadzor nad sprejemanjem daril ter omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti. Predlog zakona natančno določa, kaj je pridobitna dejavnost, ki je funkcionar ne sme opravljati; pri čemer razlikuje med poklicnimi (načelna prepoved vsake pridobitne dejavnosti, razen izrecno določenih izjem) in nepoklicnimi (v načelu dopustno opravljanje pridobitne dejavnosti, razen v izrecnih primerih) funkcionarji. Peto poglavje govori o nadzoru nad premoženjskim stanjem vseh poklicnih funkcionarjev, nepoklicnih županov in podžupanov ter nekaterih drugih kategorij zavezancev (lobistov, uradnikov najvišjega ranga, javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo z javnimi naročili). Predlog zakona v tem poglavju ureja tudi omejitve poslovanje države in lokalnih skupnosti s poslovnimi subjekti, v katerih je udeležen funkcionar ali njegov družinski član tako da predvideva prepoved poslovanja s temi poslovnimi subjekti za organe in pravne osebe, ki so naročniki po predpisih o javnih naročilih. Prepoved poslovanja s temi poslovnimi subjekti naj bi veljala za tiste poslovne subjekte, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta z več kot 5%. Šesto in sedmo poglavje govorita; prvi o načrtih integritete (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavod in javni skladi morajo skladno s tem zakonom oblikovati in sprejeti načrt integritete in o tem obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije) drugi pa o Resoluciji o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Osmo poglavje je posvečeno lobiranju in je novost, saj gre za prvo urejanje registracije lobistov, njihove pravice in obveznosti ter nadzora nad njihovim delom in tudi sankcije za kršitve, storjene pri lobiranju. V devetem poglavju pa predlog zakona ureja uporabo podatkov in vodenje evidenc. Sledi mu poglavje s kazenskimi določbami (predlagani zakon je v tem delu usklajen s področnim zakonom o prekrških) ter na koncu prehodne in končne določbe.

9. Kakšne so finančne posledice predlaganega zakona?

Finančna sredstva so zagotovljena v že sprejetih proračunih za 2010 in 2011 in sicer na proračunskih postavkahsedanje Komisije za preprečevanje korupcije. Število zaposlenih na Komisiji za preprečevanje korupcije, ki bo ustanovljena po tem zakonu, bo ostalo tako, kot ga ima sedanja komisija, sredstva za nove naloge pa bodo zagotovljena iz naslova zmanjšanja plač, saj bo nova komisija imela le tri in ne pet funkcionarjev, kar na letnem nivoju pomeni prihranek 40.000,00 eurov.