Zakaj zaboga je to ljudstvo tako nezadovoljno in kritično?
V zadnjih tednih lahko ob naraščajočem nezadovoljstvu z obstoječo Vlado g. Janeza Janše in ob občutnem padcu njihove javnomnenjske priljubljenosti v obrambni drži poslušamo zlasti proti argumente o visoki gospodarski rasti, dobrih gospodarskih rezultatih, znižanju brezposelnosti in občutno boljšem stanju v družbi nasploh.Temu lahko pritrdimo in najbrž podatki o tem stojijo, a ob tem se navadnim državljankam in državljanom postavlja veliko vprašanj in dilem. Najprej seveda ta, da bi bilo pošteno in korektno povedati, da vse to ni zgolj in samo rezultat vladajoče koalicije in njihovih ukrepov, pač pa v mnogočem tudi splošnega ugodnega stanja gospodarstva v Evropi, s katero največ sodelujemo ter marsičesa iz preteklih obdobij in dela preteklih Vlad. Prav gotovo med to lahko uvrščamo stabilnost in odprtost države, ki smo jo dosegli z vstopom v Evropsko skupnost, uvedbe Evra, ukrepov za prestrukturiranje gospodarstva, aktivne politike zaposlovanja…
Toda ob vsem tem je prav gotovo pogosto vprašanje, zakaj teh rezultatov ne čutimo v vsakdanjem življenju, predvsem pa, zakaj se nam to ne pozna v naši denarnici. To so navsezadnje povprašali tudi sindikati, saj so opozorili, da se plače povečujejo bistveno počasneje in manj kot je gospodarska rast in rast BDP. Ali ni morda na mestu vprašanje, če se presežki in dobički ne stekajo samo v žepe izjemno ozkega kroga lastnikov in vrhunsko plačanih menedžerjev, vsi ostali pa ostajamo brez svojega delčka tega vse bolj bogatega kolača?
Prav tako je izjemno zaskrbljujoč podatek, da smo državljanke in državljani Slovenije med tistimi, ki v EU delamo največ, ki opravimo največ nadur in ki smo, kako žalostno, na prvem mestu med tistimi, ki se na svojih delovnih mestih ne počutimo dobro in z največjim odporom in sovraštvom hodimo v službo. Seveda bi se nad tem morali zamisliti vsi, še posebej pa delodajalci, saj je rezultat tega tudi ta, da smo v samem vrhu tudi po času, preživetem na bolniški. Očitno so slovenski delavci in delavke utrujeni, nezadovoljni, izžeti in preobremenjeni. Ob tem je zanimivo tudi to, da na zelo visoko mesto v javnomnenjskih anketah vrednot postavljamo Slovenci delo, prav pod vrhom pa je tudi varnost.
Prav tega – občutka varnosti – pa je med nami vse manj. Ogrožene so mnoge vrednote, ki smo jim dajali vedno velik pomen: ogrožena je socialna varnost, ki temelji na solidarnosti in varovanju človekovih pravic in socialni pravičnosti, ki smo jih vedno cenili in gojili, tudi za ceno nekoliko nižjega osebnega standarda.
Pred nami se rušijo javno zdravstvo in šolstvo, ki so nam vedno pomenili veliko, ki smo jih imeli razvite na visoki ravni (mnogi naši zdravniki so bili med najboljšimi v svetu, do izobrazbe so lahko prišli tudi otroci iz najrevnejših slojev, naši učenci se na mednarodnih tekmovanjih iz matematike, fizike… lahko kosajo z Japonci, Nemci, Američani, slovenski diplomanti pa so bili vedno zaželeni v tujini…). Je res potrebno razgraditi prav vse iz preteklosti, ne da bi zgolj dopolnjevali in prilagajali tisto, kar se je pokazalo za dobro? Ogroža nas nizka rodnost in grozi nam izjemno visok delež prebivalstva nad 65 let v prihajajočih letih. Ne vemo, ali bomo lahko preživeli s svojimi pokojninami in ali se bomo kot družba prilagodili takšni populaciji, z vsemi povečanimi zahtevami po zdravstvenih storitvah, negovalnih bolnicah, domovih za ostarele.
Zakaj torej v teh letih debelih krav ne namenjamo več skrbi in denarja za tovrstne projekte: za več najemniških in poceni stanovanj za mlade družine, za cenejše vrtce, za investicije v infrastrukturo, ki jo potrebujejo starejši in bolni? Če postajamo bogati in bogatejši, potem si želimo predvsem višje kvalitete življenja, tako na materialni kot tudi duhovni ravni. Za vse, bolj enakomerno in ne le za ozke kroge izbranih.
Zanimive so tudi zahteve, ki prihajajo v zvezi s pokojninsko reformo – neprestano nam dopovedujejo, da bomo morali delati bistveno dlje. Prav, a vprašajmo se, ali se na to sploh resno pripravljamo. Bodo k dobičku in vedno večjim rezultatom naravnane gospodarske družbe ustvarile tudi delovna mesta in zaposlovale takšne starejše in že precej »iztrošene« delavce, ki se ne morejo kosati s tridesetletniki? Bomo sprejeli, da ima naš otrok v vrtcu ali šoli npr. 60-letno učiteljico, če bo ta pri teh letih sploh še zmogla poučevati v razredu s 27-imi učenci? Bo lahko trgovka še polnila police pri 63 letih starosti ali pa sedla za blagajno, kjer je potrebna maksimalna hitrost in koncentracija? Mislim, da se takšnih vprašanj sploh še nismo lotili.
Seveda pa je treba vladajoči koaliciji in Vladi Janeza Janše vendarle tudi povedati, da so ljudje nezadovoljni še zaradi mnogih drugih stvari, ki jih opazujejo in zaznavajo. Vsi se spomnimo, da so na oblast prišli z jasnimi obljubami, da bodo vladali drugače, brez korupcije, kraj, klientilizma – danes pa – afera na afero: operacijske mize, helikopterski prevozi, Onkološki inštitut, nakup patrij, očitki v pismu Andrijane Starina Kosem o vpletanju Vlade v gospodarstvo, razgradnja in sramotno pranje umazanega perila v aferi Sova, vloga Domna Zavrla pri gradnji Pediatrične klinike, sum koruptivnega ravnanja v poravnavi s podjetjem Puh, podcenjena prodaja slovenske jeklarske industrije (Marija Zagožen), precenjen in škodljiv nakup manjšinskega deleža Soških elektrarn (Jože Zagožen), podrejanje in nadzor medijev, posegi v neodvisno sodstvo…
Tisti, ki se temu uprejo, pa ostajajo brez služb ali pa ustrahovani in kaznovani : odpuščanje novinarjev Dela, Primorskih novic in Večera, premestitev Vide Petrovčič, odslovitev karikaturista Franka Jurija iz Primorskih novic,kaznovanje Edvina Tavčarja, ki se ni strinjal s posegi v Lipici, kaznovanje študentov, ki so protestirali proti ministru Zupanu, nepravilnosti v Filmskem skladu, ko brez denarja in filmov ostajajo naši najboljši režiserji (Jan Cvitkovič), ker baje snemajo »nespodobne« filme, posegi v raziskovalne inštitute in odtegovanje denarja za projekte, tistim, ki niso »naši«, kaznovanje Mestne občine Ljubljana z odvzemom tretjine denarja, ker niso izvolili »pravega« župana… Je to torej sproščena Slovenija, ki so nam jo obljubljali???
