Zakaj referendum o ustanovitvi občine Ankaran?
Mnogi se, tudi v naši stranki, sprašujejo, čemu sem, kot poslanec državnega zbora, prisluhnil prošnji 650 podpisanih krajanov Ankarana, da se obnovi postopek za ustanovitev nove občine Ankaran oziroma razpiše lokalni posvetovalni referendum. Postopek, ki privede do le-tega zahteva, da poslanec vloži pobudo za ustanovitev nove občine. Pobudo spremlja elaborat, nato o njej odloča odbor DZ za lokalno samoupravo in sicer na podlagi zakonitosti pobude, zagotovljenih pogojev in seveda, tudi politične presoje strank in poslancev. Vlada in občina, v tem primeru Mestna občina Koper (MOK), podata o tem mnenje. O pobudi nato odloča državni zbor, ki razpiše, ali pa tudi ne, posvetovalni referendum. Izid referenduma ni zavezujoč, vendar načeloma vpliva na končno odločitev poslancev o zakonu, s katerim se nova občina ustanovi.
Osebno menim, da ostajajo argumenti ZA in PROTI ustanovitvi nove občine Ankaran. A o tem naj odločajo neposredno prizadeti krajani, ki so se za odcepitev očitno odločili, na podlagi izjemno negativnega ravnanja MOK do njihovih interesov, do njihovega bivalnega ter širšega prostora. Velikost občine Koper je lahko v marsičem velika komparativna prednost, s slabim in nedemokratičnim upravljanjem, pa se velikost lahko sprevrže v mehanizem ne-solidarnega manipuliranja po načelu “divide et impera”. To si je v zadnjih letih privoščila uprava MOK. Krivice, ki jih je zakrivila na račun nekaterih krajevnih skupnosti, med drugim tudi Koper center in Ankaran, je naslanjala na podpihovanje ne-solidarnosti s strani drugih, trenutno bolj privilegiranih krajevnih skupnosti. Vendar to, kar je doletelo Ankaran, ki je bil izigran v zvezi s 3. pomolom Luke Koper ter z načrtovanjem in opravljanjem z zemljišči, lahko jutri doleti tudi druge krajevne skupnosti. V velikih občinah, kjer so vajeti v rokah samodržca in njegove politične samovolje, pride do akutnih sporov, še lažje kot sicer.
Z mehanizmi pravne države in na temelju ustavnih kategorij, je te spore potrebno reševati prvenstveno. Pobuda 650 Ankarančanov je ustavno pravno brezhibna, zato bi bilo politično neutemeljeno preprečiti njihovo pot do referenduma. Če bi poziv k prisilni delitvi občine, prišel iz centra, potem bi se mu zagotovo zoperstavil, ne morem pa krajanom odrekati pravice, da se opredelijo na referendumu. Ti krajani so se na poslanca in na stranko Zares – nova politika obrnili z močnimi argumenti. V bistvu gre za obliko samoobrambe civilne družbe pred spornimi posegi, ki jih določa župan in potrjuje glasovalni stroj njegove stranke v mestnem svetu. Krajani Ankarana, trenutno nimajo vpliva na usodo lastnega bivalnega in siceršnjega prostora. Posegi, ki jih načrtuje ali dovoljuje MOK, bodo dolgoročno prizadeli obalo od Svete Katarine do Debelega rtiča. Pod pritiskom nepremišljene pozidave, zaradi predvidene gradnje apartmajskih naselij, marin in turističnih kompleksov ter širitve luških dejavnosti, vključno z nevarnostjo umestitve plinskega terminala in pomola za plinske tankerje, bodo pod vprašaj postavljene okoljske danosti, ki so omogočale in spodbujale razvoj izjemne zdravstveno-turistične ponudbe. Naj omenim le bolnišnico Valdoltra in mednarodno znano otroško zdravilišče na Debelem rtiču, ki ga upravlja Rdeči križ Slovenije.
To samoobrambo želijo krajani Ankarana, ki so leta s strani MOK-a šikanirani, opremiti z zakonskim ogrodjem. O usodi Ankarana ne bom glasoval in tudi volivcem ne bom svetoval kako naj glasujejo. Odigral sem svojo vlogo in s postopki, ki so na voljo in so zakoniti, dal neposredno zainteresirani javnosti možnost, da se sama opredeli, kje želi živeti. Upam in pričakujem, da bo tudi g. župan Mestne občine Koper, demokratični postopek in pravno državo, v tem primeru spoštoval.
