Za trajnostno politiko javnega prometa
Poslanec Zares Alojz Posedel in podpredsednik ter vodja programskega odbora za promet Peter J. Česnik sta včeraj na novinarski konferenci predstavila stališče stranke do aktualne prometne politike. Vlada je z letnim načrtom za leto 2008 za vzdrževanje in gradnjo avtocest Darsu odobrila rekorden program. Dovolila mu je, da bo letos za gradnjo in obnove avtocest smela porabiti 832 milijonov evrov. Za pokritje obveznosti, med katere sodi tudi odplačevanje posojil, bo imel Dars letos na voljo 935 milijonov evrov, od tega se bo za 589 milijonov evrov zadolžil. Iz državnega proračuna bo od tega dobil le 15,5 milijona evrov. Vlada pričakuje, da bo del razlike, torej 130 milijonov evrov, prispevala EU s sredstvi iz kohezijskih skladov.
V Zares se zavedamo, da bomo z dokončanjem gradnje posameznih odsekov avtocestnega križa dosegli neposredne učinke pri uporabnikih (znižanje prevoznih stroškov), posredno pa bo to izboljšalo konkurenčnost gospodarstva na tem območju in ugodno vplivalo na regionalni razvoj. Kljub temu pa menimo, da bi morala dinamika gradnje avtocestnega omrežja temeljiti na makroekonomskih zmožnostih Republike Slovenije, finančno pa bi morala biti podprta s čim večjim deležem lastnih finančnih sredstev, ki jih zagotavljajo Republika Slovenija in uporabniki s plačevanjem cestnine, preostali delež finančnih sredstev pa se zagotavlja iz drugih virov (zadolževanje, koncesije, drugi viri).
S tako pospešeno gradnjo bodo glavni odseki na avtocestnem križu kmalu izgrajeni. Eden od ključnih problemov po dokončanju avtocestnega križa pa bo ohranjanje mobilnosti prebivalstva tudi izven križa. Naslednje vlade se bodo morale ukvarjati z bolj trajnostno naravnanim razvojem prometa, kot je avtocestni promet, in spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa, ki bo cenovno vzdržen in dolgoročno naravnan.
V Zares ocenjujemo, da bo avtocestni križ v prihodnje oz. že vpliva na poselitev Slovenije in da bo povečal individualni avtomobilski promet.
Če upoštevamo značilnosti poselitvenega sistema Slovenije – namreč njegovo razpršenost – lahko ugotovimo, da avtocestni križ zagotavlja le t. im. navidezno mobilnost. Prebivalci v krajih, oddaljenih od avtocestnega križa, bodo morali plačati najvišjo ceno za svojo, sicer omejeno mobilnost.
Ustanovitev pokrajin na tem področju ne bo ničesar uredila. Odročne vasi, zaselki in lokalne skupnosti bodo imele še vedno slabe lokalne in regionalne povezave in okrnjen javni promet. Tudi staranje prebivalstva bo igralo izredno pomembno vlogo. Po napovedih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) bo starejšo populacijo v letu 2020 predstavljalo 18% vsega prebivalstva. Zahteve glede varnosti, udobnosti in še posebej dostopnosti, ki jih ta populacija ima, narekujejo posebno skrb. Precejšen del teh ljudi se bo moral soočiti z dejstvom, da zaradi zdravstvenih razlogov ne bodo več mogli voziti avtomobila.
Pri načrtovanju prometne politike pa bo treba upoštevati tudi različne potrebe ranljivih družbenih skupin, kot so otroci, invalidi, starejši idr., ki morajo imeti enake možnosti uporabe javnega prometa.
Javni interes je torej zagotavljanju dejanske mobilnosti prebivalstva. Razlogi za to so predvsem socialni in ekološki, seveda pa tudi gospodarski.
Odgovor na te izzive je enostaven: investicije (in to ne majhne) v lokalne in regionalne ceste in istočasno v javni potniški promet. Nikjer na svetu javni potniški promet ni popolnoma prepuščen zgolj tržnim zakonitostim – povsod so za urbani in lokalni potniški promet potrebne finančne podpore lokalnih skupnosti in držav.
Zato je prednostna naloga odgovorne politike po mnenju Zares ohranjanje mobilnosti in trajnostna politika javnega prometa.
V naslednjem mandatu je treba:
• zagotoviti učinkovit sistem javnega potniškega prometa, ki bo zmanjševal potrebo po uporabi osebnih avtomobilov,
• povezati cestni in železniški potniški promet,
• zagotoviti ustrezno cenovno politiko s državnimi subvencijami
• zagotoviti zadostno varnost in pretočnosti prometnih povezav.
