1. Za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje podjetništva

(Celoten program stranke je dostopen tukaj.)

1. Za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje podjetništva

Temeljni izziv, s katerim se danes sooča politika, je vprašanje, kako zagotoviti ustrezen položaj Slovenije v vse bolj globaliziranem svetu ter s kakšno državo in kakšnimi politikami omogočiti državljankam in državljanom, da se bodo sposobni soočiti z novimi izzivi, tudi in predvsem v kontekstu izkušenj zadnje finančne in gospodarske krize.

Temeljni princip pri soočanju s ključnimi razvojnimi izzivi je zavzemanje za odprto, svobodomiselno družbo. Slednja je namreč povezana s prostim pretokom znanja in idej na eni strani ter s hitrejšim in lažjim ustvarjanjem socialnega kapitala na drugi. Oboje je ključni razvojni dejavnik sodobnih družb. Politična in ekonomska svoboda sta medsebojno povezani. Tržno gospodarstvo omogoča s konkurenco idej in inovacij najboljše možnosti za svobodno, samostojno in neodvisno življenje ljudi. Odprta svobodna družba mora zato ščititi zasebno lastnino, omejevati različne monopole in s ciljno usmerjenimi socialnimi transferji zagotavljati ekonomska sredstva za socialno pomoč tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Zdravje in varna starost ne moreta biti odvisna samo od posameznikovega ekonomskega položaja, pač pa nam zdravo in odgovorno gospodarstvo daje možnost, da je pravica do varnosti zagotovljena vsem.

Spodbujanje odprtega trga in konkurence zato predstavlja enega temeljnih ciljev gospodarskega programa stranke Zares, ki ga bomo uresničevali tudi z zavzemanjem za:

odpravo monopolov in povečanjem konkurence na področju t.im. nemenjalnega sektorja;
transparentno privatizacijo državnega premoženja v tistih podjetjih, ki delujejo na konkurenčnem trgu ter ne predstavljajo strateških naložb države in sicer na tak način, da bodo imeli prednost družbeno odgovorni vlagatelji;
uvajanje učinkovitega upravljanja v javna podjetja, in sicer s pomočjo prenosa dobrih praks upravljanja iz zasebnega v javni sektor (t. im. novi javni management) in predvsem z vzpostavitvijo transparentnega sistema imenovanja članov uprav, ki bodo na te funkcije imenovani na podlagi njihovega znanja, izkušenj in strokovnih referenc (in nikakor ne na podlagi politične pripadnosti ali lojalnosti posamezni politični stranki);
ureditev sistema plač in nagrajevanja direktorjev, članov uprav in nadzornih svetov v družbah, v katerih ima država večinski lastniški delež, v smeri njihove uskladitve in prilagoditve rezultatom poslovanja ter obenem zagotovitev, da bodo tudi delavci v teh podjetjih primerno udeleženi pri delitvi dobička;
intenzivnejše uvajanje javno-zasebnih partnerstev pri izvajanju in financiranju javnih služb ter naložb v infrastrukturo.

Krepitev dejavnikov konkurenčnosti gospodarstva na globalnem trgu predstavlja najboljšo podlago za zagotavljanje zdravega gospodarstva in dolgoročno stabilno gospodarsko rast.

Analiza dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva kaže, da Slovenija ni uspela izkoristiti enkratne priložnosti izjemne gospodarske konjunkture. Enkratno izboljšanje pozicije države z vstopom v EU, NATO in v evro območje, ki se je odrazilo na možnosti pridobitve nikoli prej tako ugodnih virov financiranja gospodarskega razvoja, je managerska elita namesto za vlaganja v raziskave in razvoj, za vlaganja v tehnološko prestrukturiranje izkoristila za plenilska prevzemanja podjetij, ki so namesto k dolgoročno uspešnemu razvoju večino največjih podjetij, ki so bila dolga leta vzor slovenskega gospodarstva, pripeljala na rob preživetja. Kriza je razkrila pravo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in ta je po vrsti kazalcev kot so stopnja tehnološke zahtevnosti proizvodov, stopnja inovativnosti, dodana vrednost, inovativnost poslovnih procesov pod poprečjem držav EU. Po drugi strani je kriza še bolj močno opozorila na slabo konkurenčnost države, kjer se po več raziskavah mednarodne konkurenčnosti (WEF, IMF) kot najbolj problematični za Slovenijo med drugim kažejo togost trg dela, dostopnost do virov financiranja, neugodno poslovno okolje, administrativne ovire ter razmeroma visoka davčna obremenitev, predvsem dela.

V preteklem mandatu smo z namenom spodbuditve ustvarjalnosti in inovativnosti po dvajsetih letih samostojne države uspeli več kot podvojiti obseg spodbud za razvojno raziskovalne projekte in vlaganja v tehnološki razvoj ter z visoko stopnjo konsenza med znanstveno raziskovalno, izobraževalno sfero in gospodarstvom sprejeti dva strateška dokumenta Nacionalni program visokega šolstva do leta 2020 in Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije do leta 2020, ki vključujeta konkretne ukrepe za doseganje večje inovativnosti in ustvarjalnosti v družbi.

Določen napredek smo v okviru možnosti dosegli tudi na področju spodbujanja ustvarjalnosti podjetnikov s povečanjem spodbud za razvojno inovacijske projekte, za razvoj inkubatorjev, tehnoloških parkov, s spodbudami za zagon novih, inovativnih podjetij, s spodbujanjem oblikovanja razvojnih skupin v podjetjih ter z vzpostavitvijo trga tveganega kapitala, kot pomembnega vira financiranja inovativnih projektov. Precej neučinkovito sofinanciranje razvojnih projektov z nepovratnimi sredstvi smo začeli nadomeščati s povratnimi viri financiranja. S spodbudami za oblikovanje centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov slovenskega gospodarstva smo vzpostavili podlage za tehnološki preboj slovenskega gospodarstva.

Krepitev najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva še naprej ostaja temeljni cilj gospodarskega programa stranke. To bomo zagotovili:

z nadaljnjim spodbujanjem inovativnosti ter vlaganj v znanost in tehnološki razvoj v tesni povezavi z gospodarstvom;
s spodbujanjem podjetništva in njegovega ključnega nosilca, podjetnika in njegove ustvarjalnosti;
z odpravljanjem nepotrebnih administrativnih ovir in regulacijskih stroškov;
z ustvarjanjem ugodnega poslovnega in davčnega okolja za poslovanje podjetij;
s spodbujanjem internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

Ključni ukrepi za doseganje tega cilja bodo:

izvajanje ukrepov za spodbujanje raziskovalno inovacijske dejavnosti, opredeljenih v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije do leta 2020;

nadaljnje spodbujanje vlaganj v znanost in tehnološki razvoj gospodarstva do najmanj 3,6 odstotkov BDP skupaj z zasebnim sektorjem;
izboljšanje podpornega inovacijskega okolja s prestrukturiranjem državnih institucij, zadolženih za izvajanje inovacijske politike. in z vzpostavitvijo transparentnega sistema financiranja inovacij in tehnološkega razvoja, ki ne bo birokratski, temveč bo slonel na partnerskem odnosu in dialogu z gospodarstvom. Nosilci predlogov tehnoloških projektov bodo gospodarske družbe v sodelovanju z institucijami znanja;

tehnološki preboj bomo še naprej podpirali z davčnimi spodbudami za vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj ter zaposlovanje raziskovalcev in mladih raziskovalcev v gospodarstvu;

z ustrezno prilagojeno imigracijsko politiko bomo spodbujali pritok novih mladih strokovnjakov naravoslovno-matematičnih in tehniških ved, ki jih primanjkuje v našem gospodarstvu in družbi;

s podporo razvoju vsebin v regionalnih tehnoloških parkih, centrih in inkubatorjih bomo spodbudili razvoj ustvarjalnih regij;

z razvojnimi spodbudami bomo podpirali mrežno povezovanje ne le v domačem gospodarstvu, temveč tudi vključevanje slovenskih podjetij v mednarodne inovativne skupine, internacionalizacijo grozdov in tehnoloških mrež, sklepanje strateških zavezništev s tujimi partnerji za povezovanje v dobaviteljske razvojne verige, posodobitve v proizvodnji, obvladovanje tržnih tveganj in logistike ter za povezovanje velikega in malega gospodarstva;

z nadaljnjim spodbujanjem oblikovanja skladov tveganega kapitala bomo povečali možnost pridobitve začetnega kapitala državljankam in državljanom, ki imajo inovativne podjetniške ideje, a jih zaradi nedostopnosti začetnega kapitala ne morejo uresničiti;

vzpostavili bomo mrežo svetovalcev s specialističnimi znanji, ki bodo znali svetovati malim in srednjim podjetjem, predvsem v manj razvitih okoljih, kjer podporno okolje za podjetništvo ni zadostno razvito;

s kritično presojo obstoječih predpisov in praks v okviru že sprejetega Programa in akcijskega načrta za odpravo administrativnih ovir, bomo spodbujali pristojna ministrstva k odpravljali nepotrebnih administrativnih ovir in regulacijskih stroškov;
zavzemali se bomo za večjo fleksibilnost delovnih razmerij ob zagotavljanju ustrezne varnosti delavcev (krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnega časa, delo na domu in delo na daljavo);

zavzemali se bomo za izboljšanje zakonodaje o udeležbi zaposlenih pri dobičku gospodarskih družb;
zavzemali se bomo za bistveno poenostavitev poslovanja za mikro in mala podjetja z uvedbo pavšalne obdavčitve in poenostavitvijo računovodskega poročanja za samostojne podjetnike, enoosebne in male d.o.o.;
zavzemali se bomo za povečanje spodbud za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva in ob doseženem soglasju z gospodarstvom predlagali uvedbo posebnega namenskega prispevka za izvajanje programov spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva;
predlagali bomo ustanovitev Agencije za promocijo Slovenije, ki bi na enem mestu združevala izvajanje promocijskih aktivnosti na tujih trgih za vsa področja (gospodarstvo, turizem, ostale dejavnosti) ter s tem zagotovili večjo učinkovitost promocije na eni strani in bolj racionalno porabo sredstev za ta namen;

na področju turizma bomo povečali intenzivnost razvojnih spodbud v krepitev znanja, kakovosti, razvoj inovativnih turističnih proizvodov in storitev ter povečali vlaganja v javno turistično infrastrukturo, vključno z vlaganji v objekte kulturne dediščine in športno turistične infrastrukture. Na varovanih območjih narave bomo s ciljem izboljšanja preglednosti poslovanja na teh območjih pripravili jasne normative, kriterije in merila za opravljanje turističnih in drugih gospodarskih dejavnosti.

1.1 Za stabilne javne finance

Naša ključna usmeritev na področju javnih financ je stabilno financiranje javnih potreb s pomočjo trajnostno naravnanih javnih financ. Tovrstna usmeritev pomeni: a) skrb za konkurenčno gospodarstvo, b) socialno vključenost in c) okoljsko sprejemljivost. Poleg tega zahteva prilagoditev proračunskih izdatkov dejanskim zmožnostim davkoplačevalcev.

Stabilnost v skrbi za konkurenčnost zahteva:

uravnotežen proračun brez strukturnega primanjkljaja. Slovenske javne finance so danes nestabilne. Zmanjšanju javnofinančnih prihodkov ni sledilo ustrezno zmanjševanje odhodkov, obenem pa dramatično raste primanjkljaj v plačilni bilanci. Naš dolgoročni cilj je vzpostavitev stabilnih javnih financ, tako da bo Slovenija brez strukturnega primanjkljaja in brez primanjkljaja v plačilni bilanci;
boljše pobiranje davkov: javnofinančni prihodki se hitro nižajo zaradi množičnih davčnih utaj t. im. slamnatih podjetij, predvsem pri plačevanju davka na dodano vrednost, davka na motorna vozila in pri gotovinskem poslovanju. Naš cilj je kadrovsko in finančno okrepiti davčno upravo, vanjo vključiti del odvečne carinske uprave in ji dati večja pooblastila pri pobiranju in tudi pri odpisovanju neizterljivih dajatev. Davčna uprava mora dobiti možnost zahteve po zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti od t.im. slamnatih podjetij in tudi vseh ostalih podjetij ki ne plačujejo prispevkov;
plačilno disciplino: znova bomo uvedli obveznost plačevanja socialnih prispevkov ob izplačilu plač ter menico kot univerzalni instrument zavarovanja, vnovčljiv pri katerikoli banki, kjer ima dolžnik sredstva;
konkurenčno javnofinančno gospodarsko okolje: pogoj za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva je manjša obremenitev stroškov dela, manj nepotrebnih stroškov in izgube časa zaradi zahtev države ter več proračunskih sredstev za razvoj. Iz sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja bomo izločili zavarovanje pred nesrečami pri delu ter zavarovanje teh rizikov prenesli na zavarovalnico. Za delež prispevka za zdravstveno varstvo, ki ga predstavlja zavarovanje pred nesrečami pri delu, bomo zmanjšali višino prispevka za zdravstveno varstvo in tako razbremenili bruto plačo za najmanj 0,53 odstotka, kolikor je stopnja prispevka. Ker je strošek vseh pravic večji od zneska zavarovalnine, bo verjetno lahko razbremenitev plač še večja;
uvedli bomo še vrsto drugih ukrepov, ki bodo z javnofinačnega vidika prispevali k večji preglednosti in lažjemu poslovanju:
- uvedli bomo pavšalni način obdavčevanja za mikro podjetja z določenim obsegom poslovanja in manjše obrtnike;
- odpravili bomo obvezno članstvo v preostalih zbornicah, v katere so se dolžni včlanjevati kmetje in samostojni podjetniki;
- odpravili bomo stroške delodajalca za zdravniški pregled pred nastopom dela brezposelnega delavca, napotenega z zavoda za zaposlovanje, če se delavec dejansko ne bo zaposlil;
- poenostavili bomo sistem pobiranja prispevkov za socialno varnost. Prvi korak bo poenotenje zavezancev za plačilo vseh prispevkov, nato poenotenje dinamike plačevanja ter poenotenje osnov za obračun in plačilo vseh prispevkov za socialno varnost;
- poenostavili bomo sistem plačevanja davkov in zmanjšali stroške plačevanja s pomočjo vplačevanja na en sam vplačilni račun;
- postopek plačevanja davka bomo prilagodili višini obveznosti, kar pomeni poenostavitev predvsem pri majhnih zneskih;
- zagotovili bomo davčno enakopraven položaj delavcev, napotenih v tujino z javnimi uslužbenci in funkcionarji;
- poenostavili bomo postopek za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja;
- racionalizirali bomo preobsežno računovodsko poročanje za enoosebno d.o.o. in druge manjše d.o.o., ki morajo sedaj po zakonu izdelati letno poročilo na najmanj 30 straneh.
- sedanji davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bomo spremenili v davek na nepremičnine. Davčna politika bo uvedla olajšave za obdavčitev površin do velikosti primernega stanovanja glede na število članov družine s stalnim bivališčem, obdelanih kmetijskih zemljišč itd. Bistveno bolj pa bo, odvisno od odločitev občin, obremenjena neželena raba oz. neuporaba nepremičnin
- Pri vseh davčnih zavezancih, ki plačila sprejemajo v gotovini, bomo uvedli obveznost davčnih blagajn.
- Zagotovili bomo javno objavo računovodskih izkazov tudi za vse samostojne poklice.
- Z združenjem delodajalcev in GZS bomo skušali doseči dogovor o zgornji meji za managerske plače, nagrade in odpravnine ter sejnine in nagrade nadzornim svetom v vseh podjetjih, ki morajo biti vezane na dolgoročno stabilnost in dobičke družb.

Politika pospešene fiskalne konsolidacije in zmanjševanja dolgov z ostrimi varčevalnimi ukrepi, ki predpostavljajo brezkompromisno uveljavljanje različnih politik zategovanja pasu, lahko pripeljejo do dramatičnega krčenja razvojnih delov proračuna: investicij in vseh drugih oblik vlaganj v razvoj.

V takšnih okoliščinah tudi morebitna dosežena javnofinančna uravnoteženost ne pomeni drugega kot videz, saj bo država še povečala razvojni zaostanek z vsemi neizprosnimi posledicami. Okviri, ki so trenutno v EU zastavljeni (t.i. “nemško francoski vlak”), bodo najverjetneje, zaradi zmanjšanega povpraševanja, onemogočili zagon gospodarstva. Zaradi tega smo kot edina parlamentarna stranka nasprotovali “nemško francoskemu vlaku” in paktu za evro, saj smo prepričani, da ne ponuja pravega recepta tako za premagovanje finančne in gospodarske krize kot tudi za obstoj in vzdržnost evrskega območja.

Slovenija mora zmanjšati javni dolg, vendar bi morala biti konsolidacija javnih financ počasnejša in bolj (socialno) vzdržna. S hitrim zniževanjem javnega dolga si namreč vsa EU zapira vrata za izkoriščanje investicijskega potenciala, ki ga predstavljajo državni proračuni, s tem pa tudi možnosti za razvoj in izhod iz krize.

1.2 Stabilno financiranje pokojninskega zavarovanja

Pokojninsko zavarovanje je zaradi demografskih trendov nestabilno in dolgoročno predstavlja največjo grožnjo stabilnosti slovenskih javnih financ. Na podlagi projekcij lahko ugotovimo, da bi se javnofinančni odhodki, povezani s staranjem, povišali za 9,7 odstotka BDP, dolg pa bi dosegel 190 odstotkov BDP. Večino (7,3-odstotne točke BDP) povišanja bi povzročil dvig odhodkov, namenjenih za pokojnine, izdatki za zdravstvo bi se povečali za 1,6-odstotne točke BDP, izdatki, povezani z dolgotrajno nego, pa za 1,2- odstotne točke BDP. Na drugi strani bi se znižali odhodki, povezani z izobraževanjem (za 0,4-odstotne točke BDP) in nadomestila za brezposelnost (za 0,1-odstotne točke BDP).

Za blaženje tega problema smo v mandatu 2008-2011 podprli predlog pokojninske reforme, ki pa je bila na referendumu zavrnjena. Vzdržnost pokojninskega sistema, ki bo v prihodnosti omogočal izplačevanje dostojnih pokojnin, brez spremembe tega sistema ni mogoča, zato si bomo prizadevali za zakonske rešitve, s katerimi bomo to vzdržnost zagotovili. Pripravili bomo dodatne vzpodbude za daljše ohranjanje aktivnega statusa prebivalstva in ukrepe, s katerimi bi se zmanjšal interes za zgodnje upokojevanje. V okviru obveznega zavarovanja je potrebno še bolj učinkovito evidentirati vplačila posameznika in prilagoditi pokojnino njegovim dejanskim vplačilom. Donos od državnega premoženja bomo namenili za financiranje rastočih bodočih potreb pokojninske blagajne.

V okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so se po desetih letih delovanja pokazale nekatere slabosti. Te so v nejasnih razmejitvah med kolektivnim in individualnim prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, pomanjkanju dodatnih virov financiranja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, v pomanjkljivem obveščanju posameznikov o višini pričakovanih pravic iz te oblike zavarovanja ter uspešnosti poslovanja izvajalcev. Poenotili bomo nadzor nad izvajalci ter poenotili pravila za vse izvajalce prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Problem dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je tudi v odsotnosti spodbud za povečanje vključenosti v to obliko zavarovanja.

Potrebne vsebinske dopolnitve ureditve sistema prostovoljnega dodatnega pokojninskega (PDPZ) zavarovanja bi bile:

dodatna davčna spodbuda vseh, ki želijo namensko varčevati v okviru PDPZ, premijo pa jim plačuje že delodajalec. Rešitev bi bila ločena olajšava za premije delodajalca ( 5,84 % bruto plače) in olajšava za premije posameznika( 5,84 % bruto plače);
za doživljenjsko rento dodatnega pokojninskega zavarovanja se ne bi obračunavalo davka;
za vse izvajalce PDPZ bi morali veljati enaki pogoji in pravila poslovanja (članstvo zavarovancev v nadzornih svetih, kadrovsko-organizacijske in kapitalske zahteve);
poenotenje nadzornih institucij (v praksi imamo tri tipe izvajalcev: pokojninske družbe, banke (vzajemni pokojninski skladi), zavarovalnice (vzajemni pokojninski sklad ali kritno premoženje) in dva ločena nadzornika AZN in ATVP z v dobršni meri različnimi zahtevami do vsebinsko enakih področij PDPZ);
možnosti pokojninskega načrta s priznanimi davčnimi olajšavami in naložbeno politiko brez zajamčenega donosa za določene kategorije zavarovancev (starost, odnos do tveganja…);
krovni skladi ter podskladi z različnimi naložbenimi politikami (skladi življenjskega cikla) z davčnimi olajšavami in deloma zajamčenim donosom (delež naložb v obveznice in druge instrumente z zajamčenim donosom se prilagaja starosti posameznika).

Poleg tega bomo javnim uslužbencem pod dogovorjenimi pogoji zagotovili prosto, konkurenčno izbiro izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja.

1.3 Stabilnost financiranja sistema zdravstvenega zavarovanja

Prispevek za zdravstveno zavarovanje je v približnem sorazmerju s koriščenjem pravic le še pri tistih, ki so zaposleni v srednjih in večjih podjetjih. Prispevek za zdravstveno varstvo bomo reorganizirali tako, da bodo prispevke v ustreznejši višini plačevali tudi lastniki podjetij, samozaposleni in vsi, ki so delovno aktivni oz. da se bo prispevek plačeval od vseh oblik dohodka.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje za doplačila zdravstvenih storitev, ki z enakim prispevkom ne glede na dohodek zanika socialno pravičnost in solidarnost, bomo ukinili. Obvezno zavarovanje bomo reorganizirali tako, da bosta ustrezen obseg in raven zdravstvenih storitev (košarica pravic) vsem zagotovljena iz obveznega zavarovanja. Košarico bomo očistili pravic, ki vanjo ne sodijo, ker so socialni izdatki in jo temeljito strokovno in politično prevetrili, upoštevaje potrebe prebivalstva, razvoj stroke in finančne okvire obveznega zavarovanja. Novoopredeljeno košarico bo v celoti krilo obvezno zavarovanje, tako da bo za vse uveljavljen princip solidarnosti. Povečane obveznosti za košarico se bodo krile s povečano prispevno stopnjo zavarovancev (delojemalcev) ali z novo dajatvijo.

Osnove za plačevanje prispevka bomo po načelu pravičnosti in enakomernosti obremenitve razširili na vse kategorije prejemkov.

Blagajna obveznega zavarovanja bo reorganizirana tako, da bo ščitila interes zavarovancev in v njihovem interesu kupovala zdravstvene storitve.

Uvedli bomo sistemske vzpodbude za razvoj in uvedbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj, s katerimi bodo zasebne zavarovalnice nadomestile prodajo dopolnilnih zavarovanj in ki bodo pomenila dodaten vir sredstev za zdravstvo. Namenjena bodo kritju nekaterih tveganj in nadstandarda v zdravstvenih storitvah. Spodbudili bomo vlaganja zavarovalnic v zdravstvene kapacitete za ponudbo nadstandardnih zdravstvenih storitev izven košarice iz OZZ za zasebni denar.

Pri plačevanju zdravstvenih storitev bomo zagovarjali načelo, da denar sledi pacientu, in ne vnaprej določenim izvajalcem in s tem spodbudili prilagajanje obsega in kvalitete kapacitet izvajalcev.

Delo v javnih zdravstvenih zavodih je treba narediti enako privlačno, kot je pri koncesionarjih in zato povečati variabilni delež plač v javnem zdravstvu, da bi dobri zdravniki ne uhajali, temveč bi gradili kariero v javnih ustanovah.

Zdravniki iz javnega zdravstva bodo le pod zelo omejenimi pogoji smeli delati pri zasebnikih in ne bodo smeli biti hkrati koncesionarji. Zasebno delo zdravnikov iz javnega sektorja bo, v obsegu, v katerem bo dopuščeno, strogo regulirano, jasno razmejeno in tranparentno.

Obstoječe koncesijske pogodbe bomo prenovili v skladu z obveznimi sestavinami, ki jih bo na novo predpisal zakon, ter predvideli tudi možnost prekinitve koncesije. Koncesionar hkrati ne bo smel biti zasebnik ali po pogodbi delati pri zasebniku.

1.4 Stabilnost v skrbi za okoljsko sprejemljivost: zelena davčna in javno finančna reforma

Takšna reforma pomeni povezan in uravnotežen sistem postopnega zmanjšanja fiskalnih obremenitev oz. dajatev na delo ob hkratnem povečanju fiskalnih obremenitev (davkov, taks, trošarin) na rabo okoljskih dobrin (tla, voda, zrak, energija, surovine itd) oz. razvrednotenje okolja. Poleg tega bo tovrstna reforma zajemala še zmanjšanje izdatkov za netrajnostne namene/programe ob sočasnem povečanju izdatkov za nove namene/programe, ki so v skladu s kriteriji trajnostnega razvoja, ter za uveljavljanje trajnostno razvojnih kriterijev v sistem javnih naročil. Okoljska reforma javnih financ bo privedla k zniževanju obdavčitve dela in povečanje davkov na razvrednotenje okolja, s čimer bomo dosegli dve koristi hkrati oziroma t. im. »dvojno dividendo«.

Želimo spodbuditi uporabo plina v prometu tako, da pri določanju trošarine nanj in na nafto ter bencin bolj upoštevamo njihov vpliv na izpuste toplogrednih plinov. Hočemo čim bolj popolno reciklažo odpadkov, zato načrtujemo za zbiranje nekaterih vrst odpadne embalaže uvedbo stimulacij in obveznih depozitov kot spodbudo za varčevanje. Zahtevali bomo prepoved brezplačne delitve plastičnih vrečk v trgovinah. Pri varčevanju z energijo je še zelo veliko rezerv, posebej v javnem sektorju. Uvajali bomo t. im. zelena javna naročila, ki so sicer dražja, so pa dolgoročno bolj vzdržna, Z uvajanjem trgovalne sheme za emisijo ogljikovega dioksida, ki bo nadomestila sedaj brezplačno delitev kvot industriji za izpuste CO2 po letu 2012, želimo zbrati vsaj pol odstotka bruto domačega proizvoda za povečanje spodbud za energetsko učinkovitost, za znižanje prispevka za zdravstveno varstvo ter za dodatna vlaganja v znanost in šolstvo.

1.5 Spodbujanje socialnega podjetništva in vloge tretjega sektorja

Socialna (družbena) ekonomija postaja pomembna inovacija socialno-ekonomskega razvoja zadnjih desetletij. V evropski uniji samo v «starih« članicah (15) je v socialni ekonomiji približno 10 odstotkov vseh zaposlenih in ustvarjajo približno 10 odstotkov BDP. Gre za zasebno gospodarsko iniciativo, s socialno in ekološko razvojnimi cilji, prepoznavno po tem, da ustvarjeni dobiček ne deli med ustanovitelje, temveč ga reinvestira v nadaljnji razvoj podjetja in njegovih zaposlenih ali v razvoj skupnosti, na območju katere podjetje deluje. Socialna ekonomija predstavlja pomembno ekonomsko dopolnitev klasičnemu profitno usmerjenemu tržnemu gospodarstvu in odpira možnosti aktivnega odzivanja in samoorganizacije tistih, ki jih je razvoj klasičnega kapitalizma izrinil na družbene in gospodarske robove. Zato bomo v stranki poskrbeli za:

nadaljnje vzpostavljanje podpornega okolja, ki bo omogočalo razvoj močne razvojne vloge tretjega sektorja in s tem vpliva civilne družbe na human in trajnostno naravnan družbeno-ekonomski razvoj Slovenije;
aktivno nadgradnjo obstoječih oblik socialnega dialoga s promocijo standardov družbeno odgovornega podjetništva;
zagotovitev boljših pogojev vsakemu posamezniku, ki se je znašel izven glavnih gospodarskih tokov, da ob pomoči storitev tretjega sektorja ter skozi nove zaposlitvene priložnosti, ki jih bodo razvijala socialna podjetja, sebi in svoji družini omogoči dostojanstveno strategijo izhoda iz revščine in socialne izključenosti;
prehod socialnih transferjev v socialne investicije in s tem sledenje tržnim pristopom v reševanju socialnih problemov;
ukrepe za odpravljanje revščine, ki vključujejo različne oblike pomoči in spodbujanje za aktivno življenje. Pri tem bomo proučili tudi možnosti za različne bolj inovativne pristope, ki vključujejo sodelovanje tržnega, javnega in nevladnega sektorja, kot so na primer »socialne trgovine.