Za dostopna stanovanja za mlade

Na današnji tiskovni konferenci so Tadej Slapnik in Vito Rožej, poslanca poslanske skupine Zares – nova politika ter Zoran Zadravec, član odbora za gospodarstvo stranke Zares – nova politika, predstavili predloge za pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa, ki bodo omogočili bolj dostopna najemniška in lastniška stanovanja za socialno ogrožene prebivalce ter za mlade, ki si na začetku svojih poklicnih poti ne morejo privoščiti večjih finančnih vlaganj za nakup stanovanj.

V uvodu je Vito Rožej poudaril, da je stanovanjska oskrba v Sloveniji, glede na število stanovanj, predvsem za mlade družine in za socialno ogrožene prebivalce enaka, kot je bila v obdobju 2004-2008 za katero bi lahko rekli, da pomeni izgubljeno priložnost za oblikovanje in izvajanje stanovanjske politike, ki bi bila sposobna se soočiti s problemom osiromašenja stanovanjske oskrbe.

Rožej je opozoril, da temeljni problem še vedno ostaja dostopnost neprofitnih stanovanj za socialno ogrožene prebivalce ter za mlade družine, ki si na začetku svojih poklicnih poti ne morejo privoščiti večjih finančnih vlaganj za nakup stanovanj. Z začetkom finančne krize je prišlo do paradoksalne situacije, saj je v tem trenutku, po nekaterih ocenah, v Sloveniji dokončanih neprodanih 4500 – 6500 stanovanj, ki so bila grajena za trg. Tako ocenjena vrednost sedaj mrtvega kapitala znaša med 450 do 650 mio EUR. Ta vidik je potrebno upoštevati tudi z vidika obrata kapitala, likvidnosti bank, zadolženosti investitorjev, na drugi strani pa velika potreba po stanovanjskih enotah za mlade družine in socialno ogrožene, ki do stanovanj ne morejo. Gre za takšne dimenzije, v katere mora poseči država zaradi javnega interesa tako, da sistematično in z različno pripravljenimi modeli vpliva na rešitev tega problema.

Nov program ali reforma na tem področju bi morala spremeniti logiko in trend lastniških stanovanj in bolj stimulativno vplivati na model najemnih stanovanj. Za primerjavo naj povem, da imamo v Sloveniji po oceni nevladne organizacije ESHO, 93% lastniških stanovanj, 4% tržnega najema in 3% socialnih neprofitnega najema.

Vito Rožej je izpostavil: “Za primerjavo naj navedem, da ima Nizozemska 54% lastniških stanovanj, zasebni najem 11% in socialni najem 35%. Država je na sistemski ravni z Zakonom o nacionalni stanovanjski varstveni shemi reševala vprašanje prvega stanovanja po lastniškem modelu s subvencioniranjem obrestne mere. Prav tako pa država na področju najema razvija model javnih neprofitnih stanovanj za tiste prosilce, ki imajo določeno socialno indikacijo. Izgradnja neprofitnih stanovanj še zdaleč ne dosega potreb. Za primerjavo naj povemo, da je v letu 2008 Stanovanjski sklad R Slovenije zgradil 100 stanovanj, v prejšnjih obdobjih je bilo to 300-350 stanovanj na leto, cilj pa bi moral biti izgradnja 1500 neprofitnih stanovanj na leto.”

Eden od ključnih problemov reševanja stanovanjske problematike je razvitost trga najemnih stanovanj, ki je, kot kažejo podatki, popolnoma nerazvit. Kot smo že omenili, danes na trgu obstaja večje število zgrajenih stanovanjskih enot z namenom prodaje na trgu, gospodarska in finančna kriza pa je povzročila zastoj pri prometu z nepremičninami, kar bi morali izkoristiti v javnem interesu in z osmišljenim modelom, da poiščemo nov razvojni model na tem segmentu.
Kriza pomeni dobesedno novo priložnost, zato so v stranki Zares – nova politika predstavili konkretne predloge novih modelov zagotavljanja dostopnih stanovanj.

Tadej Slapnik je poudaril, da je potrebno v Nacionalnem stanovanjskem programu redifinirati vlogo Stanovanjskega sklada RS in lokalnih stanovanjskih podjetij, ki morajo dobiti izključno funkcijo zagotavljanja stanovanjskega fonda neprofitnih najemniških stanovanj in prenehati z gradnjo stanovanj za trg. Izgradnja neprofitnih stanovanj v Sloveniji še zdaleč ne dosega potreb. Za primerjavo, v letu 2008 Stanovanjski sklad R Slovenije zgradil 100 stanovanj, v prejšnjih obdobjih je bilo to 300-350 stanovanj na leto, cilj pa bi moral biti izgradnja 1500 neprofitnih stanovanj na leto.

Poleg tega predlagajo, da bi bilo v nacionalnem programu in stanovanjskem zakonu potrebno opredeliti tudi stanovanjske kooperative. Stanovanjske kooperative so sistemi, ki jih dobro poznajo in uspešno koristijo v skandinavskih državah in tudi v Švici. Tadej Slapnik: “v Zares predlagamo, da z inovativnimi modeli stanovanjskih kooperativ uporabimo tudi v Sloveniji in s tem omogočimo večjo ponudbo cenovno dostopnih najemnih stanovanj.”
Stanovanjske kooperative temeljijo na združevanju posameznikov in organizacij, ki v sklad stanovanj vlagajo stanovanja ali financirajo njihovo izgradnjo, kar jim omogoča skupno načrtovanje izgradnje in dostopa do potrebnih stanovanj, vzdrževanju in socialnem življenju v zgradbah. V stanovanjskih kooperativah z vplačili depozitov v višinah do 10 odstotkov vrednosti stanovanj, si skupnost stanovalcev zagotovi pravico do stanovanja z neprofitno najemnino, ki jo plačujejo stanovanjski zadrugi, katere člani so. Članstvo v kooperativi pa jim omogoča do 40% nižje najemnine v primerjavi s tržnimi najemninami in to brez subvencioniranja najemnin s strani države. Stanovanjske kooperative bodo koristile predvsem najbolj depriviligiranim na stanovanjskem trgu: mladim družinam, mladim pri reševanju njihovega prvega stanovanjskega problema, kot tudi starejšim, ki si ne morejo več privoščiti velikih stanovanj ali hiš.

Izhodišča predloga Zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države je predstavil Zoran Zadravec, avtor idejne rešitve zakona in član odbora za gospodarstvo Zares – nova politika. Poudaril je, da predlog zakon uvaja inovativen način stanovanjskega kreditiranja, ki preko obveznic SID banke z jamstvom Republike Slovenije, kreditojemalcem stanovanjskih kreditov omogoča, da pridobijo stanovanjski kredit pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot sedaj, bankam pa s pomočjo državnega jamstva omogoča manj rizično kreditiranje.

Toran Zadravec: “Kako si lahko mlada družina, ki je na začetku svoje poklicne poti in socialno ogroženi sploh lahko privoščijo takšno finančno breme mesečne anuitete po sedanjem načinu kreditiranja? Poglejmo si to na primeru sedanjega načina kreditiranja.

Primer kreditiranja po danes dostopnih stanovanjskih kreditih:

• povprečna velikosti stanovanja med 65 – 85 m2 – 3 / 4 sobno stanovanje,
• cena takega stanovanja v Ljubljani je povprečju cca 300.000,00 €,
• višina lastnih sredstev kreditojemalca 30% vrednosti kupljene nepremičnine,
• stanovanjski kredit 200.000 €, 25 letno obdobje, Euribor = 1,371%, obrestna mera 2,75%, mesečna anuiteta 1.015,00 €).

Primer kreditiranja po novem sistemu na podlagi stanovanjskega kreditiranja državljanov z jamstvom države:
V primeru, da je tržna vrednost kupljene nepremičnine 200.000,00 € in znesek kredita 200.000,00 €. Kreditojemalec poseduje 66.666,00€ lastnih sredstev in izpolnjuje bonitetne pogoje banke za mesečno plačevanje obresti.
Banka, ki je sprejela razpisne pogoje SID Banke, na podlagi pooblastila stranke za stranko kupi obveznice SID banke s poroštvom RS v višini 66.666,00€ z zajamčenim donosom višini 4,5 % letno. Mesečna anuiteta kreditojemalca znaša (Euribor = 1,371%, obrestna mera 2,00%) znaša 562,00 €.

Ob upoštevanju obrestno obrestnega računa (pripisu letnega donosa glavnici) se po 25 letih ob dospetju obveznic in pripisu donosa izplača banki kreditodajalki privarčevana vsota in s tem v celoti poplača obveznost iz kredita kreditojemalca. Na ta način kreditojemalec pokrije svoje obveznost do banke in banka sprosti hipoteko na predmetni nepremičnini.
Na ta način država državljanom omogoči, da poplačajo stanovanjski kredit z polovičnimi mesečnimi anuitetatmi, v opisanem primeru torej namesto 1.015,00 € mesečne anuitete plačujejo le znaša 562,00 €.

V zaključku je Tadej Slapnik povedal, da bodo predlog zakona predstavili koalicijskim in opozicijskim poslanskim skupinam in jih pozvali k sopredlagateljstvu. Predlog bodo poslali tudi zainteresiranim organizacijam (bankam, stanovanjskemu skladu, …) in ga v zakonodajni postopek vložili v roku 14 dni.

2011-03-17-Predlog Zakona o stanovanjskem kreditiranju s poroštvom države (.pdf, 114kb)

Posnetek celotne tiskovne konference:

Odgovori na vprašanja novinarjev: