Dodatna obdavčitev menedžerskih dohodkov
Na današnji novinarski konferenci sta poslanec Zaresa Vili Trofenik in sekretar stranke Bogdan Biščak, predstavila Predlog zakona o dodatni obdavčitvi menedžerskih dohodkov v času finančne in gospodarske krize. Povedala sta, da bo predlog posredovan tudi ostalim koalicijskim partnerjem na koalicijsko usklajevanje.
Poslanec Vili Trofenik je pojasnil, ga gre pri predlogu zakona za rešavanje problematike, ko posamezni subjekti ne spoštujejo priporočil o višini manadžerskih plač. Ideja se nanaša na gospodarske subjekte, kjer je Republika Slovenija, posredno ali neposredno, večinska lastnica. V ta paket, pa bi bili vključeni tudi poslovni subjekti, ki so od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva na podlagi ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije.
Davek bi se obračunaval in plačeval od: plač in nadomestila plače; plačila za poslovno uspešnost kot dela plače; odpravnine; dohodka na podlagi udeležbe v dobičku, prejetega iz delovnega razmerja; bonitete, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana, in sicer pravice delojemalcev do nakupa delnic; daril, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu. Obdavčili naj bi se dohodki nad določeno mejo in sicer v višini 49 odstotkov od davčne osnove. Ker gre za zakon omejenega trajanja, je predvideno trajanje do konca leta 2010 oz. do konca gospodarsko-finančne krize.
To obdavčenje bi bilo v primeru, ko dohodek:
– presega plačo in nadomestilo plače v višini 12.500 evrov bruto;
– presega plačilo za poslovno uspešnost kot dela plače v višini 2-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je zavezanec prejemal oziroma če to presega 25.000 evrov bruto;
– presega odpravnino v višini 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je zavezanec prejemal oziroma če to presega 75.000 evrov bruto;
– presega dohodek na podlagi udeležbe v dobičku v višini 2-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je zavezanec prejemal oziroma če to presega 25.000 evrov bruto;
– presega bonitete iz tretje alinee iz prejšnjega odstavka v višini 2-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je zavezanec prejemal oziroma če te presegajo 25.000 evrov bruto.
Sekretar stranke Zares – nova politika Bogdan Biščak je poudaril, da je Zares že v razpravi ob sklepanju kolicijskega sporazuma zahteval, da se vanj vnese določbo, da je potrebno nekaj storiti z menedžerskimi nagradami in predlagal, da se v naš pravni red vnese elemente, ki bi te nagrade, vezali na daljše obdobje, kot je obdobje enega leta in na dobičke, ki se ustvarijo v tem letu. Te razprave so v ožjem krogu potekale že pred začetkom gospodarske krize. “Že v januarju smo opozorili na problem konkretne nagrade in predlagali, da se z revizijo ugotovi morebitna odgovornost prejšnje uprave, predvsem pri kreditiranju spornih manedžerskih prevzemov in po možnosti odloča o izplačilu nagrade. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako se je to naše priporočilo izvajalo.”
Bogdan Biščak je izpostavil, da te nagrade pomembno prispevajo k ustvarjanju gospodarskega balona, ki je do te krize tudi privedel. “Nagrade, po našem mnenju, stimulijajo neko specifično menedžersko obnašanje, ki je usmerjeno zelo kratkoročno. Obstajajo samo nagrade, ne pa tudi sankcije, vse pa je povezano tudi z moralnim hazardom in tveganimi ravnanji, predvsem bančnikov, in splet okoliščin je privedel do situacije v kateri smo zdaj. Menedžerske nagrade sicer niso edini razlog te krize, so pa pomembno prispevale k nemoralnemu obnašanju menedžerjev. Zato se nam že ves ta čas zdi, da je to področje potrebno urediti. In zato menimo, da je danes čas, da ta zakon predstavimo.”
