Za celostno zakonsko rešitev področja avtorskih pravic
Teče šestnajsto leto od sprejetja Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki je slovenski avtorskopravni sistem prilagodil modernim smernicam in obveznostim iz mednarodnih pogodb in konvencij. V skladu s spremembami, ki jih je prinesel čas so bile sprejete tudi posamezne spremembe Zakona, ki so bile nujne tudi zaradi nadaljnjega prilagajanja avtorskopravne regulative potrebam uporabe varovanih del v vsakodnevnem življenju ter novim oblikam pravic, ki smo jih s tem uredili (dajanje na voljo javnosti, clipping …). Prihajalo je do sprememb, ki odražajo potrebo po drugačni ureditvi obstoječih institutov in danes stojimo na novem križpotju in iščemo pravo pot za rešitev tega področja.
V teh letih so se določene zakonodajne ureditve izkazale kot premalo dorečene. Zgolj najbolj vpadljivi problemi so sledeči: v postopkih podeljevanja dovoljenj kolektivnim organizacijam nastajajo težave; upravičenci imajo probleme z vzpostavljanjem kontrole nad delovanjem kolektivnih organizacij in transparentnostjo delovanja le teh; kolektivne organizacije so imele po zadnji spremembi zakonodaje težave pri vzpostavljanju tarifnega sistema na eni strani, na drugi strani pa so uporabniki imeli težave, ker se kolektivne organizacije niso bile pripravljene pogajati z njimi iz najrazličnejših razlogov. Svet za avtorsko pravo zaradi različnih razlogov ni zaživel, kot je bil zamišljen.
Že več kot dve leti v Zaresu s širokim krogom zainteresirane javnosti in strokovnjakov iščemo rešitev jare kače Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Pripravili smo delovne predloge posameznih rešitev, kako rešiti posamezne probleme. Prepričani smo, da smo Uradu za intelektualno lastnino posredovali veliko kvalitetnih izhodišč (zajetih v predstavitvi stališč poslanske skupine Zares na ponedeljkovi seji Državnega zbora ob sprejemanju Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah), ki jih bodo lahko uporabili pri oblikovanju zakonodaje. Menimo, da tako pomembno področje kot so avtorske pravice, ne sme biti namenjeno političnim igricam, ampak zahteva strokovno obravnavo.
Izjemnega pomena je za našo kulturo slovenska glasbena produkcija. Zato bomo preko sprememb Zakona o medijih in preko sprememb Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah skušali zagotoviti čim boljše pogoje dela slovenskih avtorjev, spoštovanje avtorskih pravic in motiviranje mladih glasbenih ustvarjalcev, predvsem pa njihovo ustrezno pojavljanje in zastopanje v radijskih in televizijskih postajah. V tem okviru podpiramo tudi aktivno kulturno politiko pri vzpodbujanju uporabe in ustvarjanja slovenske kulture.
V poslanski skupini Zares menimo, da moramo obstoječo zakonsko ureditev spremeniti, zapolniti pravne praznine, nadomestiti institute, ki niso zaživeli, predvsem pa sistemu uveljavljanja pravic vrniti smisel s kar najbolj doslednim upoštevanjem dejstva, da so avtorska in sorodne pravice zasebna lastnina, njeno ceno določa zasebnik sam, na trgu pa te pravice dosegajo ceno, ki jo sooblikujejo pravila trga. Nepravilnosti, za katere stroka meni, da jih z zakonodajo ni moč odpraviti pa moramo preprečiti z zagotovitvijo ustreznega nadzora kolektivnih organizacij in ustreznimi pooblastili uradnih organov, da bodo lahko izvajali tudi v praksi uspešno svoje naloge..
Namen je zagotavljanje transparentnosti in spoštovanja in vzpodbujanja slovenske kulture ter avtorskih in sorodnih pravic.
Spoštovanje avtorskih pravic velja tudi za društva in organizacije, ki opravljajo svojo dejavnost neprofitno. Vendar je pomembno, da obstoječi zakon kolektivnim organizacijam in reprezentativnim združenjem uporabnikov omogoča sklenitev skupnega sporazuma v katerem med drugim lahko določijo tarifo za uporabo avtorskih del (višino in način izračunavanja avtorskega honorarja), pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe ter okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti. Kolektivne organizacije (npr. SAZAS) bi torej na podlagi veljavnega ZASP v primeru društev in organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost neprofitno (neprofitni značaj delovanja in nameni delovanja), pri določitvi tarife moglo in moralo upoštevati okoliščine uporabe glasbenih avtorskih del (npr. neprofitni značaj, opravljanje dejavnosti, ki so v širšem družbenem interesu) in na njihovi podlagi tarife znižalo ali pa kulturna društva plačila avtorskih honorarjev oprostilo.
Po drugi strani pa pričakujemo od države, da bo razumela, da je tudi v njenem interesu, da z javnimi sredstvi preko že uveljavljenih institutov, kot je na primer Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, spodbuja uporabo avtorskih del slovenskih avtorjev pri izvajanju dejavnosti društev in organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost neprofitno, na prostovoljni in ljubiteljski osnovi.
Tadej Slapnik
poslanec Zares
Vito Rožej
poslanec Zares
