Z malim delom študentsko delo v nedelo

Franci Kek, Vito Rožej in Tadej Slapnik, poslanci Zares, so danes predstavili stališča do strokovnih podlag in izhodišč do Zakona o malem delu, ki jih je v začetku decembra javnosti predstavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ). Predloge in izhodišča so označili za premalo premišljena.

Obžalujejo, da je priprava izhodišč potekala brez sodelovanja zainteresirane javnosti. Odsotnost dialoga pri pripravi izhodišč, povzroča nasprotovanja in ogorčenje študentov, ki se mu pridružujejo tudi poslanci Zaresa. Ministra za delo družino in socialne zadeve so zato pozvali, da v začetku leta 2010 skupaj z zainteresirano javnostjo pripravi nova izhodišča reforme študentskega dela, ki bodo prilagojena socialnemu položaju slovenskih študentov danes in tudi njihovim koristim ob upokojitvi.

Franci Kek je opozoril, da bi moralo MDDSZ pripraviti predloge in izhodišča skupaj z delovno skupino Sveta vlade RS za študentska vprašanja in s tem omogočiti predstavnikom ŠOS, da na izhodišča pravočasno dodajo njihove komentarje, pomisleke in predloge. V to jih zavezuje tudi 7. člen Zakona o Skupnosti študentov, ki jasno določa vlogo ŠOS pri sprejemanju za njih pomembne zakonodaje. Spomnil je, da so predstavniki ŠOS kompetentni sogovorniki, kar se je pokazalo tudi pri pripravah in sprejemanju sprememb zakona o visokem šolstvu in uvedbi nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti.

Tadej Slapnik je izpostavil, da študentsko delo predstavlja zgolj 3% slovenskega trga dela, da pa več kot polovici slovenskih študentov omogoča dostop do študija. Med njimi so v prvi vrsti študentje iz socialno ogroženih okolij in družin. Novela zakona o štipendiranju še ni prinesla želenih rezultatov (povečalo se je število prejemnikov, a se je zmanjšala višina štipendij), medtem pa se socialna stiska veča in s tem tudi neposredno omejuje dostopnost do visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Slapnik od reforme študentskega dela pričakuje, da bo vzporedno z ukrepi omejevanja študentskega dela zagotovila tudi sorazmerno več finančnih sredstev socialno ogroženim študentom, predvsem sredstva za štipendije. Slapnik je predlagane spremembe študentskega dela v t.i. »malo delo« ocenil za problematične, saj so okoliščine študentskega dela zelo prepletene z dostopnostjo do visokega šolstva in socialno dimenzijo le-tega. Opozoril, je tudi, da se je pri reformi študentskega dela potrebno zavedati, da ne gre enačiti različnih struktur državljanov (študente, upokojence, brezposelne), saj imajo različna socialna ozadja in specifike. Kot pomembno je ocenil dejstvo, da je pri zagotavljanju dostopa do visoke izobrazbe, s ciljem postati družba temelječa na znanju, zelo pomemben ukrep, ki to (ob sedanjih gospodarskih kazalcih) omogoča prav študentsko dela. Država očitno, ob že tako veliki zadolženosti, nima denarja, da bi zapolnila finančno praznino, ki jo trenutno za potrebe dostopnosti do visokega šolstva omogoča študentsko delo. Slapnik je tudi izpostavil: » S predlaganimi izhodišči je vprašljivo zagotavljanje rednih zaposlitev za mlade po končanem študiju, saj omogoča zlorabe malega dela s strani delodajalcev, namreč če bi naj izenačili študente in brezposelne pri malem delu lahko predvidevamo, da bodo mladi še težje prišli do redne zaposlitve. Ne samo, da bi bili študenti konkurenca diplomantom pri zaposlitvi, ampak bodo mladi med sabo tudi po diplomiranju konkurenca pri iskanju redne zaposlitve. Tako, kot je sedaj argument, da delodajalec raje “vzame” študenta, kot zaposli diplomanta, bo potem delodajalec raje “menjaval” ne samo študente, ampak tudi diplomante.«

V sedanji ureditvi se sredstva iz 12 % koncesijske dajatve namenjajo: 25 % za štipendije, 37,5 % Študentski organizaciji Slovenije za izvajanje obštudijskih aktivnosti, preostalih 37,5 % pa se kot strošek prizna študentskemu servisu za posredovanje dela. Dodatno se obračunava še 2 % koncesijske dajatve, ki se namenja za izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov. Skupna obremenitve študentskega dela po veljavni ureditvi znaša 14 %.

Vito Rožej je izpostavil, da se zaveda, da ureditev študentskega dela ni popolna, ter da obstaja prostor za izboljšave. Kvalitetna reforma študentskega dela pa bo po njegovem odvisna tudi od usklajenega delovanja resornih ministrstev (npr. MDDSZ z MVŠZT pri enotni evidenci vpisa) v neposrednem sodelovanju in upoštevanju stališč ŠOS in zainteresirane javnosti.

V kolikor so napovedi ministrstva resnične in koncesijske dajatve ne nameravajo povečati, lahko po njihovi napovedi, da sredstev za štipendije in gradnjo študentskih domov ne mislijo zmanjševati sklepamo, da nameravajo sredstva za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, katerih višino javnosti še niso predstavil, kriti s sredstvi, ki so jih je do sedaj prejemala ŠOS in Študentski servisi za opravljeno posredovanje del.
Poleg tega pa naj bi z uvedbo novega načina razdelitve sredstev v obliki javnega razpisa, na katerega se bodo lahko prijavljala različne nevladne organizacije v Sloveniji, ukinili neodvisni sistem financiranja in delovanja študentskih organizacij v Sloveniji, ki je v preteklosti dal mnoge pozitivne rezultate. Sprememba sistema posredovanja del dijakom in študentom v brezplačen servis, ki ga bodo opravljale neprofitne organizacije lahko ogrozi celoten sistem študentskega dela (po novem malega dela), saj se je dosedanja oblika posredovanja dela razvijala 50 let in je kot takšna dokazljivo učinkovita in racionalna – predlog ministrstva pa je nedodelan in abstrakten.

Če se ministrstvo ne bo držalo napovedi in bo koncesijsko dajatev bistveno povečalo ( podmladek SD predlaga na 25 %) lahko to usodno vplivala na konkurenčnost študentskega dela, ki se tudi zaradi tega, lahko prelevi iz urejenega sistema v delo na črno. Dodatno finančno breme višje obremenitve dela študentov, se bo preneslo tudi v zmanjšana neto izplačila študentom, pri čemer bi na to lahko vplivalo tudi večje povpraševanje po takšni obliki začasnega in občasnega dela, če se v to skupino vključijo tudi upokojenci in brezposelni.
Rožej je dodal, da se v Zaresu zavedajo pomembnosti vplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno in v razmislek ponudil predlog, da se sistem plačevanja prispevkov za pokojninsko blagajno nadgradi z uvedbo npr. 3 % stopnje za PIZ na neto zaslužek študenta. Tako pridobljena sredstva pa naj se stekajo v 2. pokojninski steber študentov, kar neposredno zagotavlja, da bodo tako privarčevana sredstva nekoč zares študentova. Poviševanje stopnje se lahko uvede postopoma (npr 1% letno). Vir za plačilo teh stroškov se lahko zagotovi ali iz sorazmernega zmanjšanja vsem dosedanjim prejemnikom koncesijske dajatve, ali pa se kot dodatna obremenitev sorazmerno porazdelil med študente in delodajalce, kar bi konkretno pomenilo 17 % koncesijsko obremenitev študentskega dela, oz. 20,4% z DDV, kar bi ga že zelo približalo obremenitvam pri delu po avtorski pogodbi ali pri delu popoldanskih samostojnih podjetnikov.