Votle in nesprejemljive predvolilne obljube ministra Šturma
Vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik se je v sporočilu za javnost odzval na trditve pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma, ki jih je včeraj izrekel ob predstavitvi predloga zakona za povrnitev materialne škode izgnancem iz druge svetovne vojne. Obljube o več kot 500 milijonih evrov za povračilo škode, nastale pred 60 leti, se zdijo Lahovniku absurdne iz več razlogov.
Dr. Matej Lahovnik je zapisal: “Minister za pravosodje Lovro Šturm je za predstavitev predloga zakona za povrnitev materialne škode izgnancem iz druge svetove vojne izbral zelo neprimeren trenutek. Absurdno je namreč obljubljati 520 milijonov evrov za povračilo škode iz vojnega obdobja izpred več kot šestdeset let, medtem ko še ni jasno, kako bo država, denimo, zagotovila sredstva za odpravo škode, ki je nastala v teh dneh zaradi hudih neurij.
Iz izjav ministra Šturma, da še ni jasno, od kod bi obljubljene vojne odškodnine sploh črpali (kot je dejal, “bi to moral določiti poseben zakon…; verjetno bi šlo za izplačilo v obliki nekakšnih certifikatov…”), je več kot razvidno, da gre zgolj za še eno od predvolilnih obljub na zelo trhlih nogah. Poleg tega je zelo neokusno tudi dejstvo, da minister Šturm uresničitev obljube nalaga prihodnji vladi, saj je povsem nemogoče, da bi bil lahko zakon v državnem zboru sprejet še v tem mandatu (predlog zakona se namreč lahko obravnava zgolj po rednem postopku).
V poslanski skupini Zares sicer pozdravljamo odločitev ministra za pravosodje, da je iz prvotnega predloga zakona zdaj vendarle izključil poplačilo škode tudi pravnim osebam in da je omejil višino povračila premoženjske vojne škode (in sicer na največ 150.000 evrov za posameznega oškodovanca). Kljub temu pa velja opozoriti, da ostaja odprtih še veliko vprašanj, zaradi katerih tudi novega besedila predloga zakona nikakor ne moremo podpreti.
Zaenkrat ni niti realnega vrednotenja vojne škode niti realnega števila oškodovancev. Prav tako tudi ni jasno, koliko časa bi potrebovali za zbiranje relevantnih podatkov za oceno navedenega. Predvsem pa ostaja odprto vprašanje, kje bi država dobila denar za poplačilo vojne škode. Predlog zakona namreč določa, da se povračila, ki se izplačujejo po tem zakonu, zagotovijo s stvarnim in drugim premoženjem države, ki ga Vlada Republike Slovenije po posebnem zakonu s posebno pogodbo prenese na Slovensko odškodninsko družbo ter po načinu oziroma oblikah izplačevanja, določenem v posebnem zakonu. Slednje je najbrž tudi odgovor na dejstvo, da bi se v skladu z evropskimi računovodskimi standardi lahko javna poraba zvišala, kar bi pomenilo kršitev naših zavez, ki smo jih EU dali v okviru pakta stabilnosti in rasti.
Poleg tega menimo, da s temi škodami ne smemo obremeniti državnega proračuna oz. davkoplačevalcev. Republika Slovenija tudi ni pravi naslovnik za povračilo premoženjske škode, ki jo je povzročila okupatorska vojska v drugi svetovni vojni. Vztrajati bi morala na stališču, da je odškodnino dolžna povrniti predvsem Zvezna republika Nemčija.”.
