Vajgl in Trofenik na konferenci Strukturne reforme lokalne in regionalne uprave v Zagrebu
Poslanec v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl in poslanec Državnega zbora RS iz poslanske skupine Zares Vili Trofenik sta se v petek, 14. maja udeležila skupne konference ELDR in HSLS z naslovom »Strukturne reforme lokalne in regionalne samouprave v Republiki Hrvaški na poti v polnopravno članstvo v EU«.
V uvodnem delu konference, ki je potekala v Evropski hiši v Zagrebu, so zbrane govornike in goste pozdravili: Darinko Kosor, predsednik stranke HSLS, Annemie Neyts Uyttebroeck, ki je predsednica stranke ELDR in članica Evropskega parlamenta, Čedomir Jovanović, predsednik stranke LDP ter zastopnik v Narodni skupščini Republike Srbije, Vesna Pusić, predsednica Nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj o pristopu Republike Hrvaške Evropski uniji, Jelko Kacin, poslanec Evropskega parlamenta, Ivo Vajgl, prav tako evropski poslanec ter ob koncu prvega dela konference predsednica vlade Republike Hrvaške Jadranka Kosor.
Strokovni del konference je bil namenjen izmenjavi mnenj strokovnjakov na področju lokalne in regionalne samouprave. To je bil tudi glavni cilj konference, torej na enem mestu zbrati strokovnjake za lokalno in regionalno samoupravo iz Hrvaške ter članic EU, ki že imajo izkušnje z reformo lokalne in regionalne samouprave, ki jo mora Hrvaška izvesti kot del pristopnega procesa k EU, skladno evropski direktivi, ki ureja omenjeno področje, sprejeto s strani Sveta Evrope in je bila ratificirana v Hrvaškem saboru.
(opravičujemo se zaradi slabše kakovosti posnetka, vendar ga objavljamo zaradi kakovosti predavanja poslanca Vilija Trofenika)
V okviru drugega dela konference je nastopil tudi poslanec Vili Trofenik, ki je spregovoril o izkušnjah s področja lokalne samouprave v Sloveniji. Uvodoma, kot prvo točko, je Trofenik izpostavil preveliko razdrobljenost. Povedal je, da je bilo z uvedbo lokalne samouprave namesto dotedanjih 58 občin, leta 1994 (s prvimi lokalnimi volitvami v samostojni Sloveniji) ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin. Od tega leta se je število občin le povečevalo. Kot je izpostavil Trofenik, kar 110 občin od 210 ne izpolnjuje minimalnega zakonskega pogoja 5000 prebivalcev. Po letu 2006 ni bilo več možno ustanavljati občin z manj kot 2000 prebivalci, je pojasnil Trofenik, trenutno pa je v postopku sprememba zakona, ki bo onemogočila ustanavljanje občin z manj kot 5000 prebivalci. Dodal je še, da tudi med 11 mestnimi občinami samo 6 izpolnjuje pogoje oziroma zakonski kriterij 20 000 prebivalcev in 15 000 delovnih mest.
Kot drugo pomembno točko je Trofenik omenil preveliko finančno odvisnost. Povedal je, da občine financirajo lokalne zadeve javnega pomena iz lastnih sredstev, sredstev države in EU ter zadolževanjem. Najpomembnejši del lastnih finančnih virov predstavljajo davčni prihodki; in sicer del odstopljene dohodnine, davek na premoženje, davek na dediščine in darila, davek na promet z nepremičninami in druge dajatve. Poleg davčnih dohodkov, tako Trofenik, pripadajo občinam tudi prihodki od premoženja, kot so zakupnine, najemnine, dohodki od vlaganj in kapitala, vrednostnih papirjev, rent, dobičkov javnih podjetij in koncesij. Občine nimajo pravice določati davčnih stopenj, razen nadomestil za stavbno zemljišče. Najpomembnejši finančni vir predstavlja odstopljena dohodnina v višini 30% do leta 1998 in 35% do leta 2005. Od leta 2006 se višina odstopljene dohodnine izračunava po posebni formuli in je neodvisna od zbrane dohodnine v občini. Z delno reformo financiranja občin v 2006 se je delež porabe občin v BDP znižal, razen v letu 2009, ko se je zaradi padca BDP ob istočasni realni rasti porabe občin povečal. Kot je še dodal poslanec poslanske skupine Zares, je hkrati z omenjeno reformo prišlo do prerazporeditve finančnih sredstev v škodo mestnih in večjih občin.
Trofenik je v okviru tretjega poudarka spregovoril o nezdružljivosti funkcij ter poudaril, da obstaja vse od uvedbe lokalne samouprave dilema o združljivosti poslanske in županske funkcije.
(opravičujemo se zaradi slabše kakovosti posnetka, vendar ga objavljamo zaradi kakovosti predavanja poslanca Vilija Trofenika)
Kot zaključno točko pa je Vili Trofenik izpostavil odsotnost druge stopnje lokalne samouprave, do katere kljub večinskemu političnemu soglasju ni prišlo. Prejšnja koalicija je zagovarjala 14 regij, koalicija 2008-2012 ter stroka pa zagovarjata največ 8 regij. V 2008 je bil o uvedbi regionalizacije razpisan posvetovalni referendum za 14 regij. Udeležba je bila izjemno skromna. Za potrebe koriščenja evropskih sredstev je Slovenija razdeljena na 12 statističnih regij na nivoju NUTS 3 in dve kohezijski regiji.
Strokovni del konference so s svojimi nastopi o lokalni in regionalni samoupravi sooblikovali tudi Davor Žmegač, član predsedstva HSLS in predsednik za koordinacijo za lokalno samoupravo HSLS ter župan Kutine. Njegov nastop je imel naslov »Reforma hrvaške lokalne samouprave-ali je kriza priložnost?« Dr. Peter Röhlinger, poslanec v Bundestagu ter nekdanji župan mesteca Jena in član stranke FDP je spregovoril na temo »Osnove sestave lokalne samouprave v Nemčiji«. Gost z Danske Knud Andersen , član Odbora regij Evropske unije in član Sveta evropskih mest in regij ter član stranke VENSTRE je predstavil strukturne reforme lokalne samouprave med leti 2003 in 2005 na Danskem. Mag. Borut Sajovic, poslanec in vodja poslanskega kluba LDS, se je v svojem nastopu osredotočil na slovensko lokalno samoupravo v luči koriščenja evropskih sredstev. O pomenu kohezijske politike EU in novem pristopu k doseganju razvoja za lokalno in regionalno samoupravo na Hrvaškem je govoril dr. Jakša Puljiz, znanstveni sodelavec v Inštitutu za mednarodne odnose v Zagrebu, kot zadnji pa je o pogojih za uspešno izvedbo reforme lokalne samouprave spregovoril Dario Runtić, svetnik v Združenju mest (Zagreb).
