Vajgl in Jakovčić soočila mnenja
V ponedeljek, 23. marca, so v Manziolijevi palači v Izoli potekali poslanski dialogi, ki jih v svojem volilnem okraju redno prireja poslanec Zaresa Franco Juri. Tema tokratnih Dialogov je bila: Slovenija in Hrvaška: je možen kompromis?
Gosta večera sta bila Ivo Vajgl, poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko ter Ivo Nino Jakovčić, predsednik Istrskega demokratskega zbora (IDS) in župan Istrske županije.
Po 18 letih od osamosvojitve Slovenija in Hrvaška še nista uspeli določiti morske in označiti kopenske državne meje. Njun mejni spor, ki ima v obeh državah močan notranjepolitični in čustveni naboj, je postal evropski problem. Zato sta se sogovornika vprašala ali bo evropska mediacija končno omogočila dogovor? Je možen kompromis? Kaj pomeni spor za Istro in za ljudi, ki živijo ob meji?
Ivo Jakovčić je uvodoma povedal, da se v Izoli pravzaprav počuti kot doma in obenem izpostavil skupni istrski duh, ne glede na to ali gre za slovenski ali hrvaški del Istre. Kot ključni problem spora med državama je navedel prost dostop Slovenije do odprtega morja in dodal, da se strinja, da Slovenija potrebuje prost dostop, ki ga bo potrebno na nek način formalizirati. Hkrati je izrazil nestrinjanje s željo Slovenije po celovitosti Piranskega zaliva, ki se mu zdi nelogična in pri tem naslikal absurdno situacijo, ko recimo nekdo skoči v morje v Kanegri in pristane v drugi državi. Istrski župan se je vzdržal podajanju svojih idej za rešitev problema, saj se bližajo lokalne volitve na Hrvaškem, hkrati pa zatrdil, da je bil eden tistih, ki je sodeloval in zagovarjal sporazum Drnovšek-Račan, ne glede na to, da mu to dejanje še vedno očitajo. Meni, da je bil omenjeni sporazum najpametnejša poteza obeh vlad do sedaj, saj je podal mnoge praktične rešitve za življenje ljudi v Istri. Med drugim je sporazum predvideval tudi možnost izbire državljanstva, šole, zdravstvene oskrbe, itd. Danes sporazuma Drnovšek-Račan ne podpira več, saj pravi, da ga je takrat smatral kot paket za rešitev vseh odprtih vprašanj in ne zgolj meje. Jakovčić je načeloma podprl tudi mediacijo, a se boji, da ena od strani, rešitve ne bi sprejela in s tem še podaljšala postopek. Zato kot najprimernejšo rešitev vidi mednarodni tribunal v Haagu.
Poslanec Ivo Vajgl je pozdravil bogato in spravljivo istrsko atmosfero. Poudaril je, da verjame, da se oba naroda lahko sprazumeta. “Nisem pesimist glede tega ali imamo dovolj časa in dovolj moči, ne vem pa, če imamo v tem trenutku dovolj volje, da rešimo ta konflikt. Časa in znanja imamo dovolj. Vse to je potrebno, kadar želita dve državi rešiti problem, ki je mogoče napihnjen preko nekih realnih dimenzij.”
S sogovornikom se je strinjal, da je srce problema prost dostop do odprtega morja, za katerega si je težko predstavljati, da se bo v tej evropski perspektivi, rešil kar sam od sebe. Meni, da bodo politične elite, ta problem morale rešiti, saj se nam že zdaj nakazuje najslabši možni scenarij, to je: dva sprta naroda in porast ekstremističnih nacionalističnih skupin. Izpostavil je, Slovenci in Hrvati med seboj radi tekmujemo, se primerjamo, a do resne konfrontacije še ni prišlo, zato govorimo, da se imamo radi, čeprav temu vedno ni tako.
“Mislimi, da bi bilo izredno slabo, če bi Slovenija ovirala Hrvaško na njeni poti v Evropsko unijo, v tistem trenutku, ko bi Hrvaška imela realno možnost, da se ji priključi. Takrat moramo biti z vami. Takrat se ne smemo igrati s trajno zamero. Spomnim se, kako smo bili razočarani, ko tudi nam prvič ni uspelo dobiti povabila v Nato, zato vem, kaj Hrvaški pomeni članstvo v prvi mednarodni integraciji. Zveza Nato je za Hrvaško prva takšna integracija in zato je bilo slovensko igranje s tem, najslabše kar je Slovenija lahko storila v tistem trenutku. No, Hrvaška bo čez nekaj dni povabljena v severno-atlantsko zavezništvo in ta zgodba, ki je še dodatno iritirala naše odnose, bo pozabljena. Medtem je vstop v EU mnogo tehtnejša in resnejša stvar in nobena država doslej ni zamudila priložnosti, ki jih ponuja članstvo v EU. Svojim sosedom seveda privoščimo članstvo v evropski družini, a imamo problem, za katerega pa ocenjejumo, da bi ga lahko razrešili v času pristopnih pogajanj. Da bo to lažje tudi za Hrvaško, mislim, da je pametno sprejeti ponujeno roko Evropske komisije in podpreti mediacijo. Ni nujno da bo le-ta pripeljala do končne rešitve, lahko pa poskušamo priti čim dlje,” je še menil Vajgl.
Poslanec Ivo Vajgl je še poudaril, da se tudi sam nagiba k mnenju, da je bila rešitev vseh odprtih vprašanj v paketu, pametna rešitev. Zavzel se je za moderno evropsko rešitev in podaril, da je sporazum Drnovšek-Račan bil prav to, saj je izhajal iz interesa ljudi, ki ob meji živijo. Če bi to obveljalo, bi po njegovem mnenju, to bila investicija za prihodnost. Pravi, da zdaj potrebujemo veliko več modrosti in volje, da pridemo do končne rešitve. Vajgl se je opredelil tudi do Ahtisaarija, kot najbolj verjetnega arbitra. Povedal je, da ga osebno pozna in ve, da je kredibilen človek, ki problemov ni nikjer reševal z ognjem in mečem, zato do njega ni potrebno imeti nobenih rezerv. O deblokadi hrvaških pogajanj za vstop v EU, pa je poudaril, da vidi rešitev nekje do konca letošnjega leta, a da se mora Hrvaška sama odločiti, ali si v EU želi že zdaj, ali pa želi še malo počakati. Izjava predsednika Mesiča, da Hrvaška lahko čaka, se mu ne zdi pametna in koristna, saj Hrvati morajo priti v evropsko integracijo, a najprej se morajo zato zares odločiti. Ivo Vajgl je zaključil, da je EU za Hrvaško dolgoročno edina realna in možna perspektiva, zato optimistično pričakuje, da se bo tudi naša soseda kmalu pridružila Evropski uniji.
