V Posavju o razvojnih priložnostih
Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predsednik stranke Zares – nova politika, je danes z ministrsko-poslansko ekipo – sestavljali so jo predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, ministrici za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in ministrica za kulturo Majda Širca, poslanci Franci Kek, Tadej Slapnik, Vito Rožej in sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radić ter mag. Janez Kopač, direktor Direktorata za energijo – obiskal Posavje, kjer so se udeležili posveta o razvojnih priložnostih Posavja v organizaciji Tehnološkega centra Posavja, pred tem pa so obiskali podjetja HYB Šentjernej, INO Brežice, Stilles Sevnica, HE Blanca in kulturna zavoda KŠTM in Mladinski center.
Uvodoma je Gregor Golobič na konferenci za novinarje povedal, da stranka z obiski, ki potekajo po slovenskih regijah od pomladi, dobi vpogled v razvojne izzive posamezne regije, hkrati pa so ministri, poslanci in predstavniki vlade tako tudi neposredno seznanjeni z odzivi na opravljeno delo. Če so odzivi kritični, se ta kritika zdaj že nanaša na preteklo enoletno delo te vlade, je dejal Golobič, ter dodal, da so informacije pomembne in izjemno dragocene za prihodnje delo.
Franci Kek in Gregor Golobič na konferenci za novinarje
Fotogalerija
Spregovoril je o regionalizmu ter poudaril, da je strateški svet za regionalizem pri vladi pripravil nekaj predlogov, da bi projekt regionalizma ne zastal. Ena od možnosti je ustanovitev treh regij, s čimer bi projekt dejansko premaknili z mrtve točke. Ob tem je izpostavil, da projekt nikakor ne pomeni le delitve, ampak tudi združevanje, kar je premalo poudarjeno v javnosti. Trenutno ta tema sicer ni v ospredju, vendar je potrebno poudariti, da imajo regije skupne probleme in številne povezovalne projekte, je menil Golobič ter v tej luči izpostavil predvsem nekatera področja, ki povezujejo regije ter tudi posavsko regijo: projekt verige hidroelektrarn na spodnji Savi, možnost skupnega odlagališča odpadkov, visokošolska središča itd.
Napovedal je, da bo tudi okrogla miza »Razvojne priložnosti Posavja«, ki je v okviru programa obiska sledila v popoldanskem delu, namenjena predvsem seznanitvi vseh predstavnikov stranke z razvojnimi načrti in prihodnjemu sodelovanju pri uresničitvi razvojnih gospodarskih programov pomembnih za gospodarstvo Posavja in Slovenije. Prav v tovrstnih diskusijah lahko dobimo spodbude in smernice za naprej, ko se bo še okrepil pomen konkurenčnosti podjetij, za katero bo pomembno, da se povečuje in ne preide v stanje dolgoročne stagnacije,” je dejal.
Za STA je Gregor Golobič poudaril pomembnost energetike v Posavju in dejal, da se razprava o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK) odvija znotraj razmislekov o energetski strategiji in možnosti, ter da Slovenija tega vprašanja ne more obiti. “V koalicijskem sporazumu je tudi zapisano, da je treba takšno odločitev referendumsko preveriti, to vprašanje pa je za Slovenijo neizbežno,” je dejal.
Okrogle mize Razvojne priložnosti Posavja so se – poleg gostov iz Zaresa – udeležili tudi gospodarstveniki in župani iz regije. Uvodoma je goste pozdravil Franc Češnovar, direktor TECHPO d.o.o., za njim pa so stanje v regiji in podjetjih predstavili Darko Gorišek, direktor GZS OZ Posavje, Štefan Teraž iz podjetja Stilles d.d., Branko Kos iz INO d.o.o., Miljenko Muha, Kostak d.d., Boštjan Kozole iz družbe Evrosad d.o.o., Ivan Mirt iz podjetja Tanin d.d., Peter Žigante iz Savaprojekt d.d., dr. Andrej Predin iz Fakultete za energetiko Krško Univerze v Mariboru, ter Martin Novšak iz podjetja Gen energija d.d.
Dr. Pavel Gantar in Gregor Golobič na okrogli mizi
Na posvetu “Stanje in razvojne priložnosti na področju kulturnih dejavnosti na lokalni ravni“, ki je potekal vzporedno v gradu Sevnica, je bila glavna gostja ministrica za kulturo, Majda Širca. Posvet je bil namenjen občinam in nepridobitnim kulturnim organizacijam v razvojni regiji Posavje, cilj pa oblikovanje predlogov sistemskih rešitev za izboljšanje stanja na področju nepridobitnih kulturnih dejavnosti v okviru nepridobitnih kulturnih organizacij na lokalni ravni.
Ministrica je po posvetu povedala: “Občine imajo na področju kulture zelo podobne izkušnje. Gre za dinamične občine, ki so presegle nekoč odprta vprašanja in infrastrukturo uredile, sedaj pa iščejo presežke, možnosti za boljše delovanje društev. Vsi so imeli enotno zahtevo, da se na drugačen način uredi plačevanje prispevkov za avtorske honorarje v odnosu do SAZAS-a. Tu jih povsem razumem – nihče od sogovornikov ni izjavil želje, da ne bi plačeval teh prispevkov, želijo le primerne zneske.”
Spregovorila je tudi o težavah, s katerimi se ukvarjajo v regiji:”Prisotni so zelo specifični problemi – v lokalnih skupnostih se pojavljajo večje težave glede ohranjanja kulturne dediščine in vprašanje namembnosti, torej, kako zapolniti graščino ali stavbo, ki ima značaj kulturnega spomenika. Zanimiva je izkušnja v Krškem, pa še katera druga.” Dejala je tudi, da v nekaterih okoljih še ne vedo točno, s kakšnimi vsebinami naseliti denimo grad in kako ga narediti tako atraktivnega po vsebinskih razmišljanjih, da ne bi pomenil neke nove prazne jame.
“Sicer pa so društva dobro razvita – všeč mi je, da smo Vladi oddali zakon, ki spreminja organiziranost društva v odnosu do morebitnih plačnikov. Po novem lahko društva dobijo tudi status društva v javnem interesu na lokalni ravni. Nekateri pa se seveda tudi bojijo, kako bo z muzeji, ki pridobivajo status pooblaščenih muzejev – na tem področju bomo poskrbeli, da težav ne bo.”
Ministrica je povedala tudi, da bi lahko lokalne skupnosti oblikovale skupno turistično-kulturno razvojno strategijo: “V tej luči bi si morali prizadevati, da gradovi niso samo točke, pač pa si prizadevati za celostno ponudbo – denimo kmečkega turizma v kombinaciji z rekreativno in sorodno dejavnostjo. Trenutno so težave tudi zato, ker so nekateri gospodarski subjekti šibki, zavedajo se, da nimajo več dovolj sponzorske podpore, edini so si, da se morajo povezovati in konkurirajo na razpisih, tudi pri nas. Z zadostnimi prizadevanji in razvojno usmerjenostjo se da pridobiti sredstva – to je poglavje, ki ni zanemarjeno samo pri nas, pač pa nasploh, tudi na državni ravni. Naše ministrstvo sicer v preteklosti ni znalo počrpati vseh sredstev, tudi letos zaradi inercije še ne.”
