V DZ danes o proračunu

Na današnjem nadaljevanju 26. izredne seje Državnega zbora je stališče glede sprememb proračuna za leto 2010 in 2011 uvodoma predstavil poslanec Alojz Potočnik.

ALOJZ POTOČNIK:

(nelektoriran magnetogram)

Poslanska skupina Zares, Nova politika, sicer z nekaterimi pridržki in opozorili podpira predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. Tako je logično, da je naše stališče enako tudi pri predlogu zakona, ki dodatno omogoča rebalansirani proračun tudi izvrševati seveda z Zakonom o javnih financah. Predlagane rešitve so za poslansko skupino sprejemljive in primerne. Smiselno je uzakoniti prerazporeditev pravic, porabe znotraj podprograma, med tistimi proračunskimi uporabniki, ki se ob pristojnosti predlagatelja finančnega načrta. Zadovoljivo je tudi pojasnjeno, zakaj je med opravičenci za predplačilo dovoljenja za namenska sredstva EU tudi Socialna zbornica Slovenije. Podpiramo predvsem cilj operacije za zaposlitev pripravnikov za čas največ 12 mesecev iz razloga priprav na delo ter krepitve njihovih sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti. Posebno pozornost pri izvajanju 2. člena predlaganega zakona pa narekujejo posebni oziri pri sklepanju pogodb, s katerimi se poravnavajo že zapadle in neporavnane obveznosti med neposrednimi uporabniki in javnimi gospodarskimi službami. Gre predvsem za okoliščine in dejstva, da se javne gospodarske službe zagotavljajo v različnih statusnih oblikah, da se različno financirajo, da se poravnava ne vrši v večletni dinamiki in ne nazadnje, da je predvsem ključna določljivost obsega neporavnanih obveznosti. Od tod naša skrb. Iz obrazložitve je sicer vidno, da se predlagatelj tega zaveda. Pričakujemo pa, da bodo vzpostavljeni ustrezni mehanizmi nadzora omenjenih pogodb. Da ne bomo sicer namesto sodnih sporov dobili spornih pogodb. Poslanska skupina Zares – nova politika bo predlagani dopolnjeni predlog zakona podprla. Hvala.

V NADALJEVANJU JE POVEDAL ŠE:

V razpravi o rebalansu proračuna je bila prihodkovna stran omenjena pogosto, posebej trošarine. Pri tem so se zavzemala različna stališča tudi povsem nasprotujoča, zato je brž čas smiselno razpravo o trošarinah vrniti v znosen okvir. Trošarine so v obdavčenju vedno igrala pomembno vlogo in so zgodovinsko precej starejše kot splošni davki na potrošnjo. “Dajte mi pismo, ki bo veljavno pred vsako gosposko, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu.” – pravi že Levstikov Krpan. Seveda so se mnenja o tem, kateri predmeti so primerni za obdavčenje s trošarinami, z gospodarskimi in družbenim razvojem spreminjali. Na splošno velja, da so proizvodi določeni z trošarinami, še danes pod posebnim prometnim režimom ali celo pod državnim monopolom. Trošarine so tako teoretično kot praktično ne glede na kakršnekoli druge trditve med zanesljivejšimi vrstami davkov. Pomembne so, zaradi izdatnosti donosov ter zaradi visoke neelastičnosti povpraševanja povzročajo malo presežno davčno breme. Stroški njihovega pobiranja, kar ni nepomembno, so sorazmerno nizki in na njen je dobro mogoče aplicirati načelo koristnosti oziroma preprečevanja škode. Naj navedem primer cigaret pa tudi okoljske koristi, ki jih je navedel moj predhodnik. Trošarine so, zaradi fleksibilnosti še posebej primerne v prilagajanju s spremenjenimi razmeram proračuna, če nastopi seveda hitra potreba po dodatnih davkih seveda v razumnih mejah. Predlagatelj s predlogom zakona hoče doseči predvsem dva cilja. Prvič. V celoti uskladiti nacionalno zakonodajo z evropsko. Drugič. Zagotoviti višje stabilne proračunske prihodke v pogojih upočasnjene gospodarske rasti.

V poslanski skupini smo sicer mnenja, da so možnosti za povečanje davčnih obremenitev skrajno omejene. Spregled tega dejstva bi ali pa ima negativen vpliv na gospodarsko aktivnost in konkurenčnost. Mislimo tudi, da je uspeh konsolidacije pretežno na strani izdatkov prestrukturirani, učinkoviti in gospodarni porabi javnega sektorja. Pri tem Poslanska skupina Zares poudarja, da na dvig trošarin na zemeljski plin in električno energijo gleda kot na začasen in krizni ukrep. V celoti pa podpiramo dvig trošarin na tobačne izdelke, navsezadnje gre za prispevek k javnemu zdravju, postopno usklajevanje te trošarina, ki ga predvideva evropska direktiva, pa je nujno tudi zaradi preprečevanja razvoja črnega trga.

V danih razmerah, ko je hitrost ukrepanja nujna, se nam dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah zdi primeren.
Hvala.

V NADALJEVANJU JE PREDSTAVIL ŠE STALIŠČE GLEDE POSOJILA GRČIJI:

V Poslanski skupini Zares se zavedamo, da so se morale države članice evro skupine odzvati na aktualno dolžniško krizo v Grčiji, saj je ta povzročila kritično stanje v evropski monetarni uniji. Mehanizem pomoči Grčiji, za katerega so se odločile vse države članice evroobmočja, naj bi zagotovil stabilnost in zaupanje v evro, kot regionalno in svetovno valuto. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da Slovenci, sodeč po raziskavah javnega mnenja, bolj zaupamo evru kot Evropski uniji in skupni evropski valuti zaupamo celo bolj kot vojski, policiji ali celo predsedniku republike. Kljub zavezanosti evra in zaupanju v skupno valuto, pa v Poslanski skupini Zares opozarjamo, da smo že zaposleni z reševanjem zelo zapletenega položaja, in da bo pomoč Grčiji za nas velik zalogaj, ki bo povečal naš javnofinančni dolg, kar posledično na daljši rok vpliva tudi na naše bonitetne ocene. Poleg tega, glede vračanja posojila izražamo zaskrbljenost, saj glede na podatke o stanju javnih financ Grčiji in političnih razmerah v tej državi, obstaja možnost, da Grčiji pogojev ne bo uspelo izpolniti in da lahko celo pričakujemo možnost reprograma posojila, ki ga bomo dali. Nejasno je namreč tudi kako se bodo razvijale gospodarske in politične, skratka družbene razmere v Grčiji. Kakšne so in bodo razsežnosti, vzroki, posledice in meje krize. To je eno od pomembnejših vprašanj. Predvidljiva in stabilna družbena situacija je ključna za stopnjo učinkovitosti delovanje katerihkoli ukrepov. Nekateri ugledni ekonomisti že opozarjajo, da se ob rob solidarnosti med državami članicami Evropske unije postavlja tudi vprašanje moralnega hazarda, ko bodo prezadolžene države članice, ki bi morale rešitve za svoje težave prvenstveno iskati in najti same doma, začele dojemati takšno pomoč, kot preveč samoumevno. Velike javnofinančne težave imajo namreč tudi nekatere druge evropske države, predvsem Španija, Portugalska, Irska in Italija. Zato pozdravljamo napore naše vlade, ki tudi po opozorili Poslanske skupine Zares ni brezpogojno pristala na zagotovitev finančne pomoči Grčiji. Vstavitve varovalk v pogodbo, določitev pogojev, višine in ceno pomoči, razdeljenost pomoči na tranše, monitoring, odtegnitev pomoči in tako dalje, in se zavezala za v prihodnje bistveno zaostritev discipline za zagotovitev stabilnega evra.

V poslanski skupini opozarjamo, da je temelj solidarnosti vzajemna družbena odgovornost, in da so Grki po našem prepričanju zašli v dolžniško krizo, predvsem in tudi zaradi neodgovornega ravnanja. Zato si solidarnost predstavljamo predvsem kot vzajemno odgovorno solidarnost, in sicer tako glede izpolnjevanja obvez Grčije, kot tudi ureditve finančnih trgov in vzpostavitve mehanizmov za ravnanje v krizi na ravni evropske monetarne unije, kot celote.
Kljub izraženim pomislekom in opozorilom pa v Poslanski skupini Zares ocenjujemo, da Slovenija v primeru pomoči Grčiji prave izbire pravzaprav niti nima, saj gre za temeljno vprašanje delovanja evropske monetarne unije in vzajemnega zaupanja, pri čemer morajo spoštovati zaveze vse države članice Unije, ali kot se je izrazil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn: “Če si notri si notri in moraš ravnati temu ustrezno.” Da ne omenjamo, da bo predlagani zakon prispeval k zagotovitvi stabilnosti v evroobmočju, razmere na trgu so že kazale na morebitno destabilizacijo območja skupne valute. Čeprav neradi, pa si moramo priznati, da je eden od pomembnejših razlogov tudi strah, da bodo težave Grčije zaradi prezadolženosti povzročile nove težave evropskim bankam, ki so kupile večino obveznic, s katerimi se je zadolžila grška država. Zato pričakujemo, da bo Evropska unija našla rešitve za omenjeno hazardiranje bančnega sistema, da ga bo okrepila preden se banke utegnejo znajti v novih problemih, ker morebiti države ne bodo mogle odplačati svojih dolgov, hkrati je treba pripraviti tudi teren za vzpostavitev kredibilnega evropskega sistema za nadzor vseh finančnih institucij.

V Poslanski skupini Zares smo pripravljeni podpreti ukrepe, ki bi vključevali tudi okrepljeni nadzor bonitetnih agencij, bančne dajatve in obdavčenje finančnih trgov, saj menimo, da naj tisti, ki so in še povzročajo krizo nosili tudi stroške te krize. Hvala.