Pomoč Slovenije za Darfur je pomembna

“Te dni sta bila v Sloveniji, na pobudo Toma Križnarja, na obisku dva ugledna predstavnika enega od osvobodilnih gibanj v Darfurju, Gibanja za pravičnost in enakost. Oba predstavnika že dobro poznamo, Ljubljano sta obiskala tudi v času Janeza Drnovška – to sta Suleymane Mahmat D’jamous, koordinator humanitarne pomoči tega gibanja, in Abdulahi El-Tom, ki trenuno predava na Univerzi v Dublinu, na fakulteti za antropologijo. Zanimivo ju je bilo slišati in ugotoviti, da se razmere v Darfurju dejansko ne izboljšujejo. Kar od mednarodne skupnosti najbolj pričakujejo, je – poleg objektivnih in nevtralnih opazovalcev Združenih narodov in Evropske unije – tudi konkretna pomoč.

Darfur se nahaja na velikih rezervoarjih podtalne vode, potrebujejo vrtalne naprave in tudi tehnologijo – mini kamere, da bi kompenzirali pomanjkanje opazovalcev. Gre za najbolj učinkovit instrument proti samovolji sudanske vojske. Izkazalo se je, da se sudanska vlada najbolj boji informacije – če podobe, slike in zvoki prihajajo neposredno iz Darfurja, je to tudi najboljši način, da se obvaruje tiste ljudi, zlasti civiliste – ženske in otroke – pred nasiljem oboroženih skupin, ki jih vodi sudanska vlada.

Poziv Toma Križnarja in obeh predstavnikov darfurskega gibanja je bil, naj Slovenija nadaljuje s svojim političnim prizadevanjem. Zelo hvaležni so za vse, kar je doslej postorila Slovenija in pričakujejo, da bo kot članica Evropske unije na tej poti nadaljevala. V samem odboru za zunanje zadeve, kjer smo goste sprejeli, smo podali pobudo, da bi Slovenija vendarle tudi konkretno pomagala z nakupom vrtalne naprave in tako omogočila koriščenje vodnih zalog, ki tam obstajajo, ampak so šest ali sedem metrov pod puščavskim peskom.