Tu taku je

»Jaz sem apolitičen.«
»Ne, ne, kar stran od mene, jaz se s politiko ne ukvarjam.«
»Mene politika ne zanima.«

Kako zelo »cool« zvenijo zgornji stavki. In to je žalostno. Mišljenje tistih, ki razmišljajo na tak način, najbolje ponazori pesem skupine Riblja čorba »O, kako je lepo biti glup«.

Ne bavi se politikom,
spavaj, radi, ćuti, jedi,
lezi, diž’ se, ustaj, sedi.
Niko od nas pojma nema,
da smo davno u mašini,
o, kako je lepo biti glup,
o, kako je lepo biti glup.
Stoka ume, da nervira,
gutaj šta ti se servira,
o, kako je lepo biti glup.

(Opravičujem se, ker je pesem v tako imenovanem srbohrvaškem jeziku, ki ga današnja mladina razume manj kot angleškega, v katerem se več ur dnevno pogovarja s pomočjo hladnega računalnika).

Biti apolitičen je škodljivo. Biti apolitičen pomeni prepustiti drugim, da te vodijo kot bebca in odločajo namesto tebe. Biti apolitičen je škodljivo za osebnostni razvoj in družbeni napredek. Za tiste, ki so na oblati je seveda idealno, da je raja apolitična in da se zadovolji z igrami in nekaj kruha.
Zato – stopimo iz karantene in pokažimo pot. Odločajmo se med zelenimi, rdečimi, črnimi, mavričnimi. Postanimo beli, rdeči, oranžni. Zagovarjajmo socializem, kapitalizem, novi družbeni red, starega … Imejmo svoja stališča in jih poskušajmo uresničiti. Tisti, ki se jim zdi tako zelo umno, da zase rečejo, da so apolitični, pa se bodo pustili voditi še naprej.
Odločajmo.

* opomba: Besedilo je bilo objavljeno že septembra 2006 v tiskanem brezplačniku Udarni list, a je še vedno zares aktualno.