Darovanje organov
Na spletni strani Zares ponovno odpiramo Spodnji dom, politika od spodaj navzgor. V skladu s prizadevanjem za novo, drugačno politiko smo ustvarili prostor neposredne razprave o najrazličnejših temah. Nagovoru in pisnemu uvodu vedno priložimo ustrezne povezave na spletna mesta, ki vsebujejo argumente pro et contra, vse skupaj pa je namenjeno predvsem temu, da se vključite v razpravo s svojim razmislekom.
Tokratni povod za določitev teme je 10. evropski dan darovanja in zdravljenja s presaditvijo, ki je bil 18. oktobra 2008 v Ljubljani.
V Sloveniji darovanje organov ureja Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja Osrednja institucija v Sloveniji, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa, je Zavod za presaditve organov in tkiv (Slovenija – Transplant).
Kako uspešni smo?
V Sloveniji je splošna pripravljenost za darovanje organov visoka, po številu darovanih organov umrlih darovalcev pa se s približno 14 do 18 darovanimi organi na milijon prebivalcev uvršča v povprečje Evrotransplanta.
Kateri sistem je najbolj učinkovit?
Vsakdo, ki v Sloveniji želi po smrti darovati organe za presaditev, lahko odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na prijavnih mestih v zdravstvenem domu, lekarnah, na Rdečem križu ali na Karitasu. Podatki se lahko vpišejo na kartico zdravstvenega zavarovanja, dostopni pa so šele po posameznikovi smrti. Če se pokojnik ni izrecno opredelil proti darovanju, o darovanju organov odločajo svojci. Spodbuditi bi bilo treba zaznavanje primernih darovalcev v intenzivnih terapijah. Španci so uspešni prav zaradi posebnih profilov zaposlenih, ki skrbijo za koordinacijo dejavnosti in sodelovanje s svojci umrlih darovalcev. Ali bi v Sloveniji potrebovali strokovnjake, ki bi se ob bolnikovi smrti ukvarjali tudi z možnostjo darovanja organov?
V Avstriji, ki naj bi nam bila za zgled na področju transplantacij, pridobijo od 20 do 25 darovalcev na milijon prebivalcev letno. Poleg tega je v sosednji Avstriji uveljavljen sistem načelnega pristanka – da se torej za vsakega posameznika, ki se ni izrecno opredelil proti darovanju organov, v primeru smrti smatra za darovalca. Ob smrti posameznika, ki bi bil primeren za odvzem organov, njegovo družino obvestijo o svoji nameri in le v primeru odklonilnega stališča družin odvzema ne opravijo. Pri tistih kandidatov za odvzem, pri katerih družine ni, pa odvzem avtomatsko opravijo.
Kaj pa zlorabe?
Nezakonitega trga organov in zlorab zaradi sistema nadzora nad odvzetimi in presajenimi organi oz. tkivi v Sloveniji naj ne bi bilo, izvajata ga tako Slovenija- transplant kot tudi Evrotransplant. V Slovenijo tako ne more ne vstopiti ne izstopiti organ, ki ne bi bil registriran v obeh institucijah. V nobenem primeru ni možno kakršnokoli sodelovanje med zdravniško ekipo in transplantacijskim timom, saj je šele po bolnikovi smrti jasno, ali gre za darovalca.
Kako ujeti najuspešnejše države?
Tudi v najuspešnejših državah, kot je denimo Španija, se soočajo s pomanjkanjem organov za darovanje. Z ozaveščanjem javnosti o transplantacijski dejavnosti in možnostih takšnega zdravljenja lahko posamezniki v večjem številu svojo načelno pripravljenost izrazijo v jasni opredelitvi za darovalca organov za časa življenja.
Presaditev organov je rešila življenje in izboljšala kakovost življenja mnogih ljudi. Po transplantaciji se mnogi bolniki vključujejo v različna društva, ki jim skušajo s posebnimi programi povrniti zaupanje in samozavest ter jih postopoma navajati na vsakdanje življenje. Predstavitev Slovenskega društva Transplant.
Kakšen odnos do darovanja organov in transplantacij imate Vi? Ali ste darovalec/ka organov? Se Vam zdi, da imamo v Sloveniji zadovoljivo urejen sistem transplantacijske dejavnosti? Bi bilo morda sledenje avstrijskemu primeru ustrezna rešitev za povečanje učinkovitosti in števila presaditev organov pri nas?
Vključite se v razpravo, izmenjajmo mnenja. Razprava bo odprta 14 dni, nato bo čas za glasovanje, in sicer bomo odločali, ali bi sledili avstrijskemu sistemu načelnega pristanka; da se vsak posameznik, ki se ni izrecno opredelil proti darovanju organov, v primeru smrti smatra za darovalca.
Povezave na druge strani s sorodno tematiko
Transplant Procurement Management
European Society for Organ Transplantation