Teze za zakon o zasegu protipravno pridobljenega premoženja

Cveta Zalokar Oražem, vodja poslanske skupine Zares, in dr. Branko Lobnikar, podpredsednik stranke Zares, sta včeraj predstavila osnovne teze za zakonsko ureditev zasega in odvzema protipravno pridobljenega premoženja iz naslova kaznivih dejanj.

1. Trenutna ureditev področja v Sloveniji in v tujini

• Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku urejata odvzem protipravne koristi, a ne omogočata učinkovite začasne zaplembe in trajnega odvzema premoženja (prekratki roki, neurejenost nekaterih institutov, preozka pooblastila drugih zainteresiranih institucij npr. CURS, UPPD, DURS ter slaba pretočnost informacij med temi organi.).
• Smisel zasega premoženja je obdolžencu preprečiti, da bi med postopkom tako predkazenskim kot kazenskim, sumljivo lastnino prodal in denar spravil na varno (v tujino). Šele v primeru, da je krivda dokazana, zaseženo premoženje odvzamejo in prodajo, izkupiček pa gre v državno blagajno. Podatkov koliko ljudem so zasegli ali odvzeli sumljivo premoženje ni.

Mednarodna primerjava:

• Na ravni EU in tudi širše že dalj časa ugotavljajo, da je kraja javnih sredstev (pranja denarja, davčne utaje,…) problem največjih razsežnosti. Svetovna Banka ocenjuje, da zaradi nelegalnega delovanja države izgubijo med 1 in 1,6 trilijona dolarjev letno. Po podatkih Europola je s kaznivimi dejanji pridobljenega med 500 do 1.300 milijard evrov letno, kar znaša med 2 in 5 odstotki svetovnega BDP.

Srbija:

Oktobra 2008 je v Srbiji začel veljati Zakon o odvzemu premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji (Zakon o oduzimanju imovine proistekle iz krivičnog dela). Ta je dokazovanje izvora lastnine preložil na obtožence, ki morajo pojasniti, kako so jo pridobili. V prvem letu izvajanja zakona so trajno ali začasno odvzeli za okoli sto milijonov evrov premoženja.

Zakon omogoča zaplembo premoženja, če je bilo pridobljeno z organiziranim kriminalom, prikazovanjem pornografskega gradiva in zlorabo otrok za pornografijo, nedovoljeno proizvodnjo in prometom z mamili, korupcijo, vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in drugimi kaznivimi dejanji zoper dobrine, zavarovane z mednarodnim pravom. Organi pregona bodo vzeli pod drobnogled tudi premoženje obtoženih, ki ni sorazmerno z njihovimi prihodki in katerega izvora ti ne bodo mogli dokazati.

Italija:

V Republiki Italiji (država članica Evropske unije) deluje finančna policija, glavna naloga le-te pa je zagotavljanje finančne, gospodarske, pravne in javne varnosti. Finančni policisti preiskujejo utaje davkov, finančni kriminal, pranje denarja in ponarejanje, preprodajo drog, mafijo, spletni kriminal in financiranje terorističnih mrež.

2. Odvzem protipravno pridobljenega premoženja in varovanje človekovih pravic in svoboščin – dilema obratnega dokaznega bremena in odvzem lastnine

Odločbe ESČP:

Pomisleki glede reorganizacije tega urada in konfiskacije (obrnjeno dokazno breme) bi lahko bili, da je v nasprotju s presumpcijo nedolžnosti in da krši pravico do lastnine. O tem je že večkrat odločalo Sodišče za človekove pravice v Strassbourgu in v več primerih potrdilo, da tak sistem, vključno z obrnjenim dokaznim bremenom, NE krši navedenih pravic. Te primeri so Phillips v UK, van Offren v Netherlands, Geeringd v Netherlands, Dassa Foundation v Liechtenstein, Walsh v Director of the Assets Recovery Agency.

Že leta 1986 je Evropska komisija za človekove pravice podala mnenje, da je civilna konfiskacija skladna z domnevo nedolžnosti in temeljnimi človekovimi pravicami, v kolikor je omogočena možnost izpodbijanja odločitve pred sodiščem in pod pogojem, da je konfiskacija razumna in sorazmerna. Tudi Sodišče za človekove pravice je večkrat ugotovilo skladnostkoncepta civilne konfiskacije z ESČP (Dassa Foundation v Liechtenstein, Walsh v Director of the Assets Recovery Agency).

Komisija evropskih skupnosti je v svoji Zeleni knjigi dne 26.4.2006 podala mnenje o domnevi nedolžnosti, kot temeljni človekovi pravici. Dokazno breme se lahko obrne tudi v primeru izterjave sredstev od obtoženca ali tretje stranke ob domnevi, da sredstva izvirajo iz kriminalnih dejavnosti, ki jo mora lastnik premoženja ovreči ali pa se v tem primeru zniža dokazni standard in namesto običajnega dokaza onstran razumnega dvoma zadostuje verjeten dokaz. Vsaka zaplemba sredstev mora biti razumna, sorazmerna in se lahko spodbija na sodišču. Seveda velja enako za zaplembo premoženja v drugih državah.

3. Opis postopka odvzema protipravno pridobljenega premoženja

Predlog postopka za Slovenijo: predlagamo kombinacijo konfiskacije v okviru kazenskega postopka z elementi civilne konfiskacije.

Postopek je dvofazen:

– finančna preiskava, ki teče vzporedno s predkazenskim postopkom, kjer Agencija za preprečevanje pranja denarja popiše vse premoženje osumljenca in njegovih ožjih družinskih članov, ter poda ustrezen predlog za zamrznitev premoženja. V primeru, da se predkazenski postopek konča v korist osumljenca, se finančna preiskava konča.

– postopek pred sodiščem, kjer se ugotavlja protipravnost izvora premoženja, odvzem premoženja, obrnjeno dokazno breme.

Agencija bi imela pooblastila za izvedbo finančne preiskave, ukrepala bi vzporedno s potekom predkazenskega postopka.

1. v okviru finančne preiskave bi Agencija pregledala premoženje osumljenca in naredila popis premoženja. Imela bi pravno podlago tudi za pregled premoženja vsaj ožjih družinskih članov (primera Bavčar in Šrot), kar poznajo nekateri sistemi v tujini. Nato bi glede na celotno presojo primera Agencija podala ustrezen predlog za zamrznitev premoženja.
2. ob kazenski obsodilni sodbi bi nato sodišče izpeljalo poseben postopek, v katerem bi ugotavljalo protipravnost izvora premoženja. V tem postopku velja obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da mora sam obsojenec dokazati, da je premoženje pridobil legalno. Dokazni standardi v tem postopku so civilnopravni. Za obsodbo torej zadošča verjetnost in ne gotovost. Predlagamo, da bi ta postopek omejili samo na določena kazniva dejanja, povezana predvsem z organiziranim kriminalom – kataloška kazniva dejanja, kot so promet z mamili, prostitucija, gospodarski kriminal, preprodaja orožja, korupcija, ipd. (sklop vsaj štirih kaznivih dejanj).
3. v izjemnih primerih bi bila možna tudi civilna konfiskacija, torej zaplemba brez do konca izpeljanega kazenskega postopka. To so primeri, ko obdolženec umre nasilne smrti ali če pobegne pred organi pregona.

4. Organizacija državnega organa, pristojnega za odvzem protipravno pridobljenega premoženja

Predlog za Slovenijo: predlagamo, da se nadgradi in reorganizira obstoječ organ (Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD)), ki sedaj deluje v okviru Ministrstva za finance kot organ v sestavi. Organ bi bil samostojen in neodvisen in ne bi deloval več v okviru Ministrstva za finance. V tej Agenciji bi sodelovali še: policija, Državno tožilstvo, Carinska uprava RS ter Davčna uprava RS. Vsi skupaj bi tvorili enotno skupino z možnostjo dostopanja do vseh potrebnih evidenc, potrebnih za sledenje in zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem. Poudariti je treba, da vsi omenjeni organi, ki sestavljajo Urad za preprečevanje pranja denarja, ohranjajo enaka pooblastila, po potrebi, pa naj novi zakon o zasegu protipravno pridobljenega premoženja uredi tudi potrebna izvirna pooblastila organov.

Gre le za reorganizacijo že obstoječega Urada za preprečevanje pranja denarja, kar posledično ne pripelje do nikakršnih dodatnih stroškov, ohranja pa se znanje, strokovnost in pooblastila vseh sodelujočih organov.

5. Predlogi teksta ključnih členov predlaganega zakona

Ta zakon bo urejal postopek in organe pristojne za zaseg in odvzem protipravno pridobljenega premoženja.

Postopek:

1. Postopek se začne zoper osebo osumljeno posedovanja premoženja pridobljenega s kaznivim dejanjem.
2. Agencija popiše vso premoženje osumljenca in njegovih ožjih družinskih članov.
3. Agencija poda predlog za zamrznitev premoženja kadar obstaja nevarnost, da bi bil kasneje otežen ali onemogočen odvzem protipravno pridobljenega premoženja.
4. Predlog za zamrznitev obsega le tisto premoženje, pri katerem obstaja sum, da je bilo pridobljeno na nezakonit način.
5. Začasni odvzem premoženja traja do odločitve sodišča o trajnem odvzemu premoženja.
6. Ob kazenski obsodilni sodbi sodišče izpelje poseben postopek, v katerem  ugotavljala protipravnost izvora premoženja.
7. Obsojenec mora dokazati, da je premoženje pridobil legalno.

Naloge Agencije za preprečevanje pranja denarja:

1. Poda strokovno oceno o zaseženem premoženju pridobljenim s kaznivim dejanjem.
2. Upravlja oziroma da v upravljanje zaseženo premoženjem osumljenca, predmeti za katere obstaja sum, da so bili pridobljeni na nezakonit ter premoženjem ožjih družinskih članov osumljenca.
3. Skladišči, varuje in razpolaga zaseženo premoženje osumljenca v skladu s tem zakonom ter vodi evidenco o zaseženem premoženju.
4. Na podlagi strokovne ocene poda predlog za zaseg premoženja osumljenca za katero obstaja sum, da je bilo pridobljeno na nezakonit način.

6. Časovnica za pripravo osnutka zakona

V poslanski skupini Zares pričakujemo, da bo Ministrstvo za finance pripravilo ustrezni zakon do septembra 2010 in s tem uredilo še kako pomembno področje, ki je po našem mnenju trenutno pomanjkljivo in neustrezno urejeno.