“Televizija je največje prizorišče”
Poslanec DZ Franci Kek je 29. novembra v Novem mestu gostil ministrico za kulturo Majdo Širco. Govorila sta seveda o zakonu o RTV Slovenija. Ministrica je pojasnila zakaj ga je potrebno na referendumu podpreti, kakšne novosti prinaša in tudi opravila s pomisleki, ki jih v javnosti zbujajo nasprotniki novega zakona – ki so prejšnji zakon, ki še velja, spisali v tajnosti in ga brez demokratične javne razprave sprejeli po nujnem postopku.
Poleg odločne zavrnitve vseh očitkov, da naj bi novi zakon prinašal komercializacijo, privatizacijo, tajkunizacijo in balkanizacijo, katere plasirajo nasprotniki novega zakona, je Majda Širca pojasnila veliko novih rešitev, ki jih prinaša zakon. Od tega, da bi v primeru, da sredstva, ki se naberejo preko RTV-prispevka, presegajo stroške za izvajanje, ta sredstva vračali naročnikov, do zakonskih določb, ki uvajajo sankcije za vodilne zaposlene, pa do doslednega pojasnjevanja določil o tem, da je lastnica Radiotelevizije Slovenija samo Republika Slovenija in nihče drug, ter da po novem zakonu, o katerem se bo odločalo 12. decembra na referendumu, kakršnakoli privatizacija ne bo mogoča.
Pojasnila je tudi, da novi zakon bistveno zmanjšuje vpliv politike na delovanje Radiotelevizije Slovenija, saj se je močno zmanjšalo število in tudi delež članov Sveta RTV Slovenija, ki jih imenuje politika in še posebej Državni zbor Republike Slovenije. V doslej veljavnem zakonu, ki ga je – kakor je priznal – spisal poslanec Branko Grims, je namreč določeno, da kar 23 od 29 članov sveta imenuje politika, le 6 pa je neodvisnih. Po novem bo 10 članov Sveta imenovanih neposredno in neodvisno od politike, po novem pa same politične stranke sploh ne bodo imenovale nikogar več.
Ministrica Širca je pojasnila tudi, da šele z novim zakonom lahko RTV Slovenija začne uvajati tudi nove vsebine in nove programe na področju izobraževanja in razvoja tematskih programov. Gre za nove storitve, ki so posledica razvoja javnih televizijskih sistemov in sodobnega razumevanja medijskega sveta. RTV Slovenija se pripravlja na prehod na tovrstne tematske programe, ki bodo zadovoljevali določena področja, kot so izobraževanje, kultura, znanost šolstvo in podobno. Tematski programi bodo izvedeni kot javna služba, dosedanji zakon pa jih ni omogočal oziroma je govoril o komercialnih programih, torej je javno televizijo RTV Slovenija dobesedno silil v komercializacijo.
»Razvoj RTV Slovenija bi bil z neuvedbo novega zakona prekinjen, oviran, še huje – nadaljevala bi se netransparentnost, če spregovorim samo o nekaterih elementih,« je poudarila Majda Širca.
Franci Kek je spomnil, kako je nastajal »Grimsov zakon« – predvsem pa na plakate, s katerimi so takrat podpirali ta zakon: »Na njih so bili glasbeniki, kot so Atomik Harmonik, Kingston, Čuki, razni narodnozabavni glasbeniki, Natalija Verboten in podobni. V nadaljevanju se je točno tem, ki so bili podporniki, ta televizija tudi oddolžila, jim dala bistveno več prostora, kot so ga imeli prej. Tako so tudi ‘vzgojili’ slovenski narod do te mere, da so letos na Evrovizijo poslali pesem, ki so jo.«
»Ta zakon je dober, ker ne omogoča privatizacije, komercializacije, tajkunizacije in balkanizacije. Pravzaprav me boli, ko slišim, da se zakonu, ki vse to onemogoča, da se mu pravzaprav to pripisuje! Zaslužimo si dober program, zaslužimo si kredibilne, ne politično oblikovane informacije, in vsi želimo na RTV Slovenija dobiti nekaj zase. Nekaj, česar drugje ne moremo dobiti,« je sklenila Majda Širca: »Televizija je največje prizorišče, ki nam vpliva na vsakdanje življenje, saj pride k nam domov. Zato ni vseeno, kakšna je! Daje možnost dobrega programa, ki ni politično kontaminiran. A zaenkrat tega nimamo.«
V nadaljevanju se je odprla tudi plodna razprava. Zvrstili so se razmisleki, pomisleki in vprašanja o starem zakonu ter o pomembnosti novega zakona. Govora je bilo tudi o načinu, kako se v Sloveniji dostopa do izvajanja referendumov, ministrica pa je pri tem poudarila, da gre pri vprašanju referenduma za res pravo vprašanje za ljudi – kako naj se referendumi izvajajo, kakšni naj bodo pogoji za referendum, kako torej ravnati s to demokratično pravico do odločanja?
Sodelujoča publika je v razpravi – poleg razmislekov o slabši kakovosti programov – izpostavila še pomisleke glede številnih ponovitev oddaj in celo nogometnih tekem izpred pol leta, katerih ponovitve so na sporedu, ob tem pa so ugotovili, da se je količina kakovostnega in svežega programa bistveno zmanjšala. »Trenutno je program tako slab, da se mora spremeniti. Ne le zakon, program je treba izboljšati. In ljudem je treba pojasniti, zakaj je potrebna sprememba tega zakona,« je bilo slišati. Slišati je bilo tudi želje po racionalizaciji: »Slišimo, da je na komercialni televizijski postaji ob primerljivem programu zaposlenih desetkrat manj ljudi, na RTV Slovenija pa je menda veliko takih, ki ne dodajo nobene kulturne ali druge vrednosti, hkrati pa je veliko pogodbenih delavcev.« Ministrica Širca je na to odgovorila, da ko bodo delavci na RTV Slovenija izstopili iz statusa javnih uslužbencev, bo potrebna tudi reorganizacija in racionalizacija. Izpostavila je tudi težka pogajanja z zaposlenimi na RTV Slovenija glede ureditve statusa zaposlenih.
Eden od razpravljavcev je za konec poudaril, da je za uveljavitev novega zakona o RTV ključnega pomena tudi angažma zaposlenih na RTV Slovenija, ki se bodo morali odločiti, ali želijo boljšo avtonomijo, ki bi jim zagotavljala boljše delo, ali ne.
