Teden našega največjega bogastva

Teden, ki je za nami, je bil teden otroka. Tisti, ki smo starši, smo ga opazili tudi zaradi dogodkov, predstav, prireditev po vrtcih in šolah, v državnem zboru pa so poslanske klopi zasedle udeleženke in udeleženci konference o otrokovih pravicah, ki jo je Slovenija ob svojem predsedovanju Svetu Evrope organizirala v želji po uveljavljanju otrokovih pravic in preprečevanju nasilja nad otroki. Tako mladi iz vse Evrope, kot tudi strokovnjaki, na čelu s komisarjem Sveta Evrope Thomasom Hammarbergom, so pohvalili predlagane spremembe našega Družinskega zakonika, ki je pravkar v javni obravnavi. Ena glavnih novosti glede družinske zakonodaje, ki jo zaenkrat še vedno ureja več kot 30 let stara zakonodaja, je prepoved telesnega kaznovanja otrok. To bo v praksi sicer težko nadzirati povsod, je pa to vsekakor pomemben simboličen korak na področju vrednot naše družbe. Svet Evrope v svoji kampanji za ničelno stopnjo nasilja nad otroci slikovito karikira zastarelo stališče do fizičnega kaznovanja otrok, ko pravi, da je tepež odraslega fizični napad, tepež živali krutost, tepež otroka pa naj bi bil “v njegovo dobro”.

Tudi sicer nova slovenska zakonodaja postavlja otroka in njegovo dobrobit v središče oz. ospredje. Uvaja ponekod v tujini že uveljavljenega zagovornika otrokovih pravic. Poenostavlja postopke odvzema otrok v najbolj nujnih in kritičnih primerih. Za temeljne in daljnosežne odločitve o prihodnosti obravnavanega otroka bodo poslej odgovorna specializirana družinska sodišča. Centrom za socialno delo ostaja svetovalna funkcija, zadnja beseda pa tretji veji oblasti. Po novi definiciji družine brez otok ni. Družina je skupnost otroka in vsaj ene odrasle osebe. S tem se dokončno izenačuje status enostarševskih družin z ostalimi.

V skladu s sodobno evropsko prakso in vrednotami pa se širi tudi definicija zakonske zveze, ki bo po novem skupnost dveh oseb, ne glede na njun spol, kar bo izenačilo pravice istospolnih partnerjev z ostalimi v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča. Iz te določbe pa izhajajo tudi nekatere pravice, predvsem do posvojitve otrok, ki v javnosti vzbujajo precej nasprotovanja. Ob tem je potrebno povedati, da gre pri tovrstnih posvojitvah predvsem za posvojitve otrok, katerih biološki starš je eden od istospolnih partnerjev. Pravice nekaj sto takšnih otrok so danes v Sloveniji kršene. Socialni starš jih ne more zdravstveno zavarovati, jim zapustiti premoženja, jih obiskati v bolnišnici … Nasprotovanje takšnim povojitvam temelji predvsem na predsodkih, ki so jih mnoge sociološke študije ovrgle. Nemška, ki jo je letos objavilo njihovo pravosodno ministrstvo in je narejena na podlagi obravnavanih 800 družin, kaže, da se otroci, ki odraščajo v istospolnih družinah, razvijajo enako uspešno, kot vsi drugi, ameriške tovrstne raziskave pa potrjujejo, da je tudi izbira spolne vloge otrok iz istospolnih družin enaka kot pri ostalih otrocih. Zato ni razloga, da ne bi sprejema novega Družinskega zakonika z veseljem pričakovali vsi, saj bo z njim teden otroka naslednje leto vesel še za kakšno družino več …