Tadej Slapnik o trgovini z orožjem

Na današnji tiskovni konferenci o trgovini z orožjem je Tadej Slapnik predstavil dodatno dokumentacijo s katere je bila odstranjena stopnja zaupnosti in ki počasi odstirajo vsa ozadja trgovanja z orožjem v 90. letih.

V uvodu je Tadej Slapnik pojasnil, da je 7. marca 2011 ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič in ministra za finance dr. Francija Križaniča v poslanskem vprašanju vprašal in pozval, da:
na podlagi javnih navedb, priloženih dokumentov in izračunov o manjku najmanj 96 mio DEM iz trgovine z orožjem, ter vse njima dostopne interne dokumentacije obeh ministrstev pojasnita:

1. Koliko sredstev je bilo evidentirano v proračunu ministrstva za obrambo oz. v integralnem proračunu Republike Slovenije iz naslova prodaje orožja HR in BIH
2. Kam so se nakazovala oziroma za kaj so se porabljala sredstva, ki v proračunu niso bila evidentirana,
3. V nasprotnem primeru pa naj predložita dokumentacijo, da so se odgovorne osebe pri trgovini z orožjem v 90. letih tem sredstvom odrekle v korist Republike Hrvaške.

Na Vlado RS je tudi naslovil pobudo, da umakne oznake zaupnosti z vseh ključnih dokumentov trgovine z orožjem od letoma 1990 dalje.
Odgovore na zastavljena vprašanja še pričakuje.

Poleg tega je 24. marca 2011 na Ministrstvo za obrambo RS v skladu z 12., 16. in 17. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosil in zahteval, da pošljejo dokumente, tudi tiste, označene s stopnjo tajnosti, ki se nanašajo na trgovino z orožjem v letih 1991-1994 in ki jih je ministrstvo posredovalo:
1. Preiskovalni komisiji DZRS za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču (vodil: Zoran Madon),
2. Preiskovalni komisiji DZ RS o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (vodil: Rudolf Moge),
3. Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (dokumente, ki jih je komisija uporabila kot podlago za pripravo Poročila o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leto 2004 in 2005, v delu, ki se nanaša na trgovino z orožjem).

Poslanec Slapnik je obvestil je MORS, da bo zahtevane dokumente uporabil v javnosti, saj meni, da je v interesu vseh državljank in državljanov, predvsem pa je bistvenega pomena za prihodnost Slovenije, da se resnici o trgovanju z orožjem pride do dna.

Kot pravi Slapnik se zavedam, da je večina teh postopkov že zastaranih in jih ni več mogoče sodno preganjati, vendar je kljub vsemu pomembno, da se izve resnica ter da odgovorni nosijo vsaj moralno in politično odgovornost.

Poleg tega pa gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije takratnega ministra za obrambo Janeza Ivana Janše.

Obstaja tudi verjetnost, da se s tajnostjo podatkov prikriva storjena kazniva dejanja nelegalne trgovine z orožjem, prekoračitev ali zloraba pooblastil bivšega ministra za obrambo Janeza Janše, ali prikriva kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje in da na podlagi 6. člena ZTP posamezni dokumenti ne bi smeli biti tajni.

Tadej Slapnik je s strani ministrstva za obrambo dne 30. marca 2011 prejel odločbo, s katero se v celoti zavrne zahtevek za vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na trgovanje z orožjem, ki jo je Ministrstvo za obrambo posredovalo Preiskovalni komisiji DZ RS za parlamentarno preiskavo o vpletenost in odgovornosti nosilcev javnih funkcij s pojasnilom, da gre za arhivsko gradivo, ki pa ni informacija javnega značaja. Slapnik se sprašuje ali gre dejansko za arhivsko gradivo, odpira pa tudi možnost, da bi o stopnji zaupnosti odločala vlada.
Na podlagi odločb informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar z dne 19.6.2009, 24.11.2009, 22.1.2009 in 11.3.2011 pa je velik del dokumentacije, ki so jo za svoje delo zbrale preiskovalne komisije DZ, ki so preiskovale trgovino z orožjem javen.

Dokumentacija, ki ji je na podlago sklepa pooblaščenke umaknjena stopnja zaupnosti je obsežna in šteje okoli 2000 strani. Razdeljena je v 17 fasciklov, 3 registratorje, poslane dopise preiskovalnih komisij, magnetogrami odprtih seje preiskovalnih komisij, sklepi in odločbe informacijske pooblaščenke, dopis MNZ o strinjanju z umikom zaupnosti z dokumentov MNZ in še nekaj zapisnikov.

Osebno je Tadej Slapnik za kopijo te dokumentacije, ki jo je predstavil na tiskovni konferenci zahteval od vodstva DZ RS. V soboto je dokumentacijo na spletnih straneh objavil tudi časopis Dnevnik.

Pri pregledovanju dokumentacije je Slapnik zasledil naslednja dejstva:
Iz dokumentacije je tudi na podlagi umika zaupnosti iz dokumentov MNZ razvidno, da je MNZ prodajala za policijo nepotrebno zastarelo orožje. V dokumentaciji najdemo več dokumentov iz katerih izhajajo natančne navedbe tipov in vrste prodanega orožja, količine, datumi odprodaje in tudi prihodki iz naslova prodaje. Država je prodajala in ima iz tega naslova ustrezno dokumentacijo.

V nadaljevanju je poslanec predstavil dokument “prodaja orožja s strani MNZ RS v letih 1991 -1992” – to je poročilo, ki ga je 2.9.1994 predsedniku vlade dr. Drnovšku poslal takratni notranji minister Andrej Šter.

Ko primerjamo prodajo orožja s strani MNZ z prodajo orožja s strani ministrstva za obrambo pa je zadeva diametralno nasprotna. Ustreznih dokumentov, ki bi transparentno prikazovali vrste, količine, cene, prihodke, porabo sredstev itd. s strani ministrstva za obrambo praktično ni.

V gradivu je velik del dokumentov, ki navaja številne tranzite in prevoze orožja iz Slovenije na Hrvaško, vendar podrobnejših informacij od števila tovornjakov in domnevne vsebine (npr. eksploziv ali sanitetni material,…) NI.

Zato zastavljamo naslednja javna vprašanja:

1. Zakaj je notranje ministrstvo lahko pripravilo ustrezne dokumente v katerih so navedene količine in prihodki od prodaje orožja, ministrstvo za obrambo pa tega vse do danes ni storilo?
2. Zakaj so lahko dokumenti notranjega ministrstva javni?
3. Zakaj pa je dokumentacija obrambnega ministrstva še vedno tajna? In to ni dokumentacija o orožju, ki ga slovenska vojska še vedno uporablja, temveč dokumentacija o prodanem orožju.
4. Zakaj mora biti informacije o tem, kar slovenske oborožene sile ne uporabljajo več, javnosti še vedno nedostopno?

Drugi dokument na katerega je na tiskovni konferenci opozoril Tadej Slapnik je dopis Andreju Lovšinu s strani Marjana Čeleca.

Slovenski javnosti je poznana zgodba o petih slovenskih državljanih: Marjanu Čelcu, Zoranu Gantarju, Andreju Podbregarju, Bojanu Arharju in Romanu Kordiču, ki so bili v začetku leta 1992 zaradi poskusa ugrabitve dveh grških državljanov aretirani v Celovcu.
Mediji so v preteklosti že dosti pisali o njihovi povezanosti z obrambnim ministrstvom, zdaj pa v fasciklu št. 5 najdemo dokument – v bistvu pismo, ki ga je eden od akterjev ugrabitve v Celovcu Marjan Čelec pisal na obrambno ministrstvo. Ni povsem jasno ali je bilo pismo z dne 16.2.1993 naslovljeno samo na Andrej Lovšina ali tudi na ministra Janeza Janšo.

V pismu sicer lahko preberemo opis aktivnosti g. Čelca v času osamosvajanja, ko je, kot piše sam od septembra 1990 postal sodelavec nastajajoče vojaške obveščevalne službe – tedaj sektorja 9.

A v pismu je bistvena druga navedba – Marjan Čelec namreč v pismu poleg povrnitve stroškov za odvetnika za »celovško operacijo« želi od obrambnega ministrstva tudi povrnitev stroškov »angažiranim v Avstriji« skupaj kar 25.000 DEM oz. po 5.000 DEM za vsakega od njih. Pismo je g. Čelcu zasegla policija dne 18.10.1994, ko ga je Čelec sam predal policiji, tako da je nedvoumno avtentično.

Navedeno pismo potrjuje pisanje novinarjev, da so slovenski državljani po naročilu nekaterih veljakov iz obrambnega ministrstva v Avstrijskem Celovcu izvajali kaznivo dejanje.

Čeprav je Andrej Lovšin v pismu, ki je bilo 30. januarja 2006 objavljeno v Mladini zapisal, da navedena peterica ni povezana z vojaško obveščevalno službo, ki jo je tedaj vodil so dejstva očitno drugačna.

Navedeno pismo je skladu tudi s podatkom objavljenim v knjigi Kaj nam pa morete, da je Marjan Čelec približno teden dni pred dogodki v Celovcu dvakrat obiskal Andreja Lovšina.
Pismo je prav tako skladno z navedbami vojaškega obveščevalca g. Vida Draščka, ki pravi, da ga je reševat t.i. zaplet – poslal sam Andrej Lovšin.

In kaj bi morala biti v tem času ugotovitev oz. poanta te zgodbe, še posebej po tem, ko je slovenska javnost do danes že veliko izvedela kako je nekdanja SDV v tujini izvajala teroristične operacije?

Še več, SDS z Janšo na čelu je želel s prirejanjem dokumentov naprtiti laž in posredno odgovornost zanje aktualnemu predsedniku države RS. Vemo, kako se jim je njihov pritlehen poskus izjalovil.

Vendar danes vemo tudi to, da je Obrambno ministrstvo pod vodstvom Janez Janše zbralo petero slovenskih državljanov in jih poslalo v Avstrijski Celovec z naročilom, da izvedejo teroristično dejanje – ugrabitev. V čem je torej ta dogodek drugačen od, prav tako obsojanja vrednih ugrabitev, ki jih je v tujini nekdaj izvajala SDV?

V zadevi ugrabitve Grkov je zanimiva tudi naslednja informacija, ki jo najdemo v tretjem dokumentu: Operativna informacija – Trgovina z orožjem v MORS z dne 18.4.1995. To je dokument MNZ – razgovor policije z informatorjem zaposlenim na MORS kjer piše, da naj bi peterico slovenskih državljanov iz Avstrijskih zaporov skušal rešiti sam minister Janša, ki naj bi zaradi aretacije peterice večkrat odpotoval v Avstrijo.
Vidimo, da umik zaupnosti iz orožarskih dokumentov omogoča, da prihajamo do odgovorov na več kot 15 leta nepojasnjene zgodbe iz obdobja nedovoljene trgovine z orožjem.

Zato je nujno, da stopnjo zaupnosti umakne tudi ministrstvo za obrambo RS in omogoči slovenski javnosti da končno izve resnico o orožju.

Za konec je Tadej Slapnik predstavil še dva dokumenta in sicer uradni zaznamek sestavljen po opravljenem razgovoru z Marjanom Čelcem ter zaprosilo za Ministra za notranje zadeve Temeljnemu sodišču v Ljubljani za odredbo hišne preiskave. Gre za sum kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem.

2011-04-04-FASCIKEL 4 – [9] Poročilo predsedniku vlade o prodaji orožja 1991-1992

2011-04-04-FASCIKEL 5 – [41] Čelec Marjan – UZ (str. 250-254)

2011-04-04-FASCIKEL 5 – [42] Dopis Lovšin Andreju (str. 241-242)

2011-04-04-FASCIKEL 5 – [45] Čelec Marjan -sum storitve K.D.. (str. 260-261)

2011-04-04-Odločba MO