Svetovni dan mladih je vsak dan v letu

Vsaka resna politična stranka mora poznati odgovore na izzive mladinske politike in se na mlade spomniti tudi ob 12. avgustu, ko se na podlagi resolucije Generalne skupščine Združenih narodov 54/120 sprejete 17. decembra 1999 praznuje Svetovni dan mladih. Vendar menim, da moramo v ZARES – novi politiki na področju dela z mladimi, razumevanja njihovih pričakovanj, razmišljanj in prizadevanj za sodelovanje pri soustvarjanju družbe, v kateri želijo postoriti še veliko več. S svojim delovanjem moramo dokazovati, da se pomena mladih v družbi zavedamo in vemo, da je svetovni dan mladih vsak dan v letu. Mladi namreč vsak dan potrebujejo našo podporo pri uresničevanju njihovih ciljev, spoznavanju in uveljavljanju v družbi, v kateri živijo, in predvsem priznanje, da je njihovo delovanje in ustvarjanje v družbi pomembno, potrebno in nenadomestljivo.

Če želimo oblikovati sodobno mladinsko politiko, moramo mladim najprej prisluhniti, jih razumeti, spoznati njihova pričakovanja in prizadevanja v okoljih, v katerih živijo in ustvarjajo. Bistvo geste naše stranke, da ob svetovnem dnevu mladih svojo spletno stran odstopimo povezavam na spletne strani mladinskih organizacij in organizacij, ki izvajajo dejavnosti, programe in projekte za in z mladimi, je v tem, da s tem omogočamo zelo potreben korak, pri (za)resnem iskanju odgovorov na potrebe mladih. Če kje, potem z mladinskim delom mladi dokazujejo njihove sposobnosti, uresničujejo pričakovanja in vplivajo na družbo, katere sestavni del so. Le s spremljanjem, poznavanjem in razumevanjem njihovega dela, lahko vzpostavimo primeren odnos do mladih. Odnos, ki nam bo omogočal, da bomo vedeli, na katerih področjih jim lahko (in kako) kot politična stranka zagotavljamo podporo pri njihovem uveljavljanju v družbi.

Pri vodenju Mladinskega centra Dravinjske doline sem v desetih letih odrasel iz uporabnika programov in dejavnosti za mlade v odgovorno osebo za izvajanje dejavnosti za mlade v naši občini. V času ustanavljanja mladinskega centra nas je skupino mladih vodila želja, da sami pripomoremo k zagotovitvi možnosti ustvarjanja mladih v lokalni skupnosti. Veliko prostovoljnega dela, prizadevnosti in odločnosti je bilo potrebno, da smo mladinski center ustanovili in opremili. Še veliko več truda je potrebnega, da se v njem izvajajo dejavnosti za mlade, ki prostorom dajejo vsebino. Z malimi koraki smo dejavnosti, prostorske pogoje in opremo nadgrajevali in širili obseg delovanja. V zadnjih desetih letih so v mladinskem centru odraščale številne generacije mladih, ki niso le »uporabljali« dejavnosti, ampak so jih tudi soustvarjali. Ustanovljena so bila številna mladinska društva, ki imajo na voljo brezplačno uporabo prostora, opreme in zagotovljeno podporo pri njihovem delovanju. Mladinski center deluje kot zasebni zavod, ki ga je ustanovil Klub študentov Dravinjske doline, saj lokalna skupnost po dveh letih delovanja ni podprla akta o so-ustanovitvi zavoda z obrazložitvijo, da ima občina že tako prevelike stroške s financiranjem vseh zakonsko določenih nalog in da še en javni zavod predstavlja preveliko breme za občinski proračun. Zagotavljanje sredstev za delovanje je bilo odvisno predvsem od znanja in sposobnosti mladih, ki smo mladinski center vodili in v vseh teh letih delovanja dokazovali pomen, namen in potrebo po organiziranem in strokovnem delu z mladimi.

V preteklih dveh letih je mladinski center tudi po oceni Urada za mladino RS in Nacionalne agencije Mladi v Akciji Evropske komisije med najaktivnejšimi v Sloveniji. Pri ustanavljanju novih mladinskih centrov pomagamo v sosednjih občinah in smo aktivni na področju mednarodnega mladinskega dela. Po desetih letih vodenja mladinskega centra lahko razvoj mladinskega dela v Sloveniji opišem z začetnim zagonom, ki ga je na nacionalni ravni zagotavljal Urad za mladino RS, na lokalni ravni pa naraščajoče razumevanje in podpora lokalnih skupnosti. Vendar je nekje na pol poti razvoj zastal. Od obljub do sprejema Resolucije o mladini, kot osnove za nadaljnjo sprejetje Nacionalnega programa o mladini in področnega Zakona o mladini, ki so bili še leta 2000 zapisane v večini programov političnih strank, so ostali le polni predali zapisnikov s srečanj nevladnih mladinskih organizacij, ki so v pripravah na sprejetje ključnih strategij, programov in zakona na področju mladinskega dela v teh letih zavzeto sodelovale. A po več kot desetih letih preprosto obupale.

Po vstopu Slovenije v EU je program Mladina in sedanji program Mladi v Akciji Evropske komisije v določenem obsegu nadomestil zmanjševanje državne podpore razvoju mladinskega dela. Omenjen program omogoča številne projekte mobilnosti mladih, mladinskih pobud, izmenjav in vključevanje slovenskih mladinskih organizacij v mednarodno mladinsko delo v Evropi in širše. Vendar ne more v celoti nadomestiti pomanjkanja podpornih politik, ki se v mandatu sedanje vlade povsem očitno kaže z razvrednotenjem pomena in podpore delovanju Urada za mladino RS. Urad zadnja leta vodi vršilec dolžnosti, zapustili so ga številni strokovni sodelavci, proračunska postavka za njegovo delovanje pa iz leta v leto stagnira. Ključno vlogo, ki naj bi jo pri koriščenju sredstev iz evropskih skladov na področju sofinanciranja izgradnje mladinske infrastrukture v lokalnih skupnostih imel Urad za mladino, vlada po skoraj dveh letih priprav na črpanje evropskih sredstev prenaša na druga ministrstva. Sredstva ostajajo neporabljena, mladinske organizacije skupaj z lokalnimi skupnostmi pa načrtovane investicije, ki so jih nameravale realizirati tudi s pomočjo evropskih sredstev, odmikajo v nedoločeno prihodnost.

V mladinskem centru smo se pri sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz številnih evropskih držav naučili veliko, mnogo pa smo skandinavske kolege na podlagi naših izkušenj lahko naučili tudi mi. Na področju kakovostnega dela z mladimi izstopajo skandinavske države, ne le zaradi bistveno večjega obsega sredstev, ki jih za delo z mladimi namenjajo, ampak predvsem zaradi njihovega dejanskega zavedanja, da mladi potrebujejo pomoč starejših pri vključevanju v družbo. Njihovega odraščanja ne prepuščajo naključjem ulice, ne osredotočajo se samo na delež družbeno nadpovprečno aktivne mladine, ampak v procese neformalnega izobraževanja kot spoznavanja demokratičnih modelov soodločanja vključujejo vse mlade. Podporo (ne samo finančno) mladim poleg profesionalnih mladinskih delavcev dejansko zagotavlja celotna lokalna skupnost, od župana do vodje oddelka za družbene dejavnosti. Mladi skupaj z izvoljenimi predstavniki v lokalni skupnosti načrtujejo, izvajajo in nadgrajujejo njihove projekte in programe. Vključenost lokalnih odločevalcev se ne konča pri zagotovitvi sredstev in nadzoru njihove porabe pri izvajanje mladinskih programov, ampak se nadaljuje tudi pri njihovem uresničevanju skupaj z mladimi.

Kot poziva geslo svetovnega dneva mladih 2008: Mladinske in klimatske spremembe: Čas je za akcijo (YOUTH AND CLIMATE CHANGE: TIME FOR ACTION), se zavejmo prepotrebnih sprememb in potrebe po akciji pri podpori mladim. Navkljub temu, da nas na to, v primerjavi s klimatskimi spremembami v zadnjih letih, stalno ne opominjajo neurja s točo, poplave in naravne katastrofe.

Na to nas opominjajo mladi, vsak dan, ne samo na svetovni dan mladih.