Zakon o šolski prehrani je dober
Glede predloga zakona o šolski prehrani je na današnji 15. redni seji Državnega zbora stališče poslanske skupine Zares predstavil Vito Rožej.
(nelektoriran magnetogram)
Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani navzoči. V Poslanski skupini zares se s predlogom zakona strinjamo in pozdravljamo ključne cilje, ki jim besedilo predloga zakona sledi. Z namenom povečevanja pravičnosti in enakomernejše porazdelitve dobrin pa širimo subvencijo za prehrano iz srednjih šol tudi na osnovne šole in s tem zagotavljamo poenoten sistem prehrane v osnovnih in srednjih šolah. Velik poudarek je tudi na zagotavljanju kakovostne prehrane in na vzgoji in razvijanju zavesti o pomeni zdravega prehranjevanja, v kulturi prehranjevanja in odgovornem odnosu do sebe, do zdravja in do okolja. Po predlogu zakona naj bi vsem dijakom in tudi učencem pripadala subvencija v višini 66,12 odstotka cene. Z uvedbo lestvice oziroma dodatne subvencije pa bo za nekatere dijake in šolarje malica brezplačna, skratka za tiste najbolj socialno ogrožene. Dijaška prehrana bo razdeljena še v dve stopnji, približno 22% dijakov bo plačevalo polno ceno, to je približno 16 evrov mesečno, okoli 44 odstotkov pa bo približni 9 evrov.
Seveda bi si vsi želeli, da bi bilo za ta namen na razpolago več sredstev, tako kot na primer danes že omenjeni Švedski. V sedanjem primeru gre samo za prerazporejanje že obstoječih postavk Ministrstva za šolstvo in šport in prepričan sem, da seveda nihče ne bo imel nič proti, da se uvede brezplačna zdrava prehrana za vse otroke in mladostnike, ko bodo to ekonomski pogoji dopuščali. V sedanji situaciji seveda širimo to, neko bazično socialno solidarnost s skupine mladostnikov, srednješolcev, tudi na njihove mlajše vrstnike, šoloobvezne otroke in zdi se mi, da je to dobro in pravično.
Ker ne vidim pomena, zakaj bi brezplačno šolsko prehrano zagotavljali samo za dijake. Ne vem ali je to iz špekulacije, ker gre za kmalu bodoče volivce oziroma, ker so nekateri izmed njih že volivci in njihovim pet let mlajšim kolegom in kolegicam, pa naj ta ugodnost ne bi bila dana, ker se ves čas, čez pet, šest let, ko bodo pridobili volilno pravico ne bodo več spominjali katera vlada oziroma, se opravičujem, kateri poslanci so tak ali drugačen zakon sprejeli. Mislim, da je pravilno in pravično, da se seveda te možnosti dajo vsem šolo obveznim otrokom, tako v srednji kot v osnovni šoli. Ne gre trditi, da je, recimo, pravično, da družina s tremi šolo obveznimi otroci v osnovni šoli plačujejo za prehrano svojih otrok več, kot denimo družina, premožnejša, z enim otrokom v srednji šoli.
Določitev, da se morajo dijaki k malici prijaviti bo pripomogla tudi k temu, da bo manj, kot dosedanjih pet do deset odstotkov hrane pristalo v smeteh. Ob izostanku dijakov bi to hrano seveda lahko privarčevali. Za celovito in učinkovito vodenje potrebnih evidenc šolske prehrane predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev enotnega informacijskega sistema. Povedan je tudi odmik od zagotavljanja toplega obroka, ki velikokrat ni bil zdrav, tukaj so bili navedeni slikoviti primeri, k zagotavljanju zdravega obroka kar, recimo, solata ali sadje je, ni pa seveda to topel obrok.
Skrb za zdravo, redno in pravilno prehrano, ki je izrednega pomena za razvoj in zdravje vsakogar, še posebej pa za otroke v razvoju je izražena v splošnih določbah predloga zakona z dobro načrtovano šolsko prehrano, ki bo morala slediti in upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih zavodih pa je lahko to učinkovita korekcija, sicer nepravilne prehrane, ki smo jim v teh hitrih, stresnih časih večkrat priča.
Vloga šole pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani in zdravih prehranjevalnih navadah in odgovornega odnosa do samega sebe je seveda tudi nepogrešljiva, predvsem pa je nujna. Ob zadnjih podatkih o statusu prehranjenosti med otroki in mladostniki, po katerih zaznavamo v Sloveniji naraščajoč trend prekomerne telesne teže in debelosti tako pri otrocih, kot tudi mladostnikih. Odveč je mogoče omeniti, da, recimo, imamo na področju preprečevanja takšnih in drugačnih legalnih zasvojenosti mnogotere zakone in pravila, ki omejujejo njihovo reklamiranje, uporabo in tako naprej, čeprav so v razvitem svetu bolezni srca in ožilja, recimo, kot posledica prekomerne hranjenosti že prvi vzrok smrtnosti, ne pa denimo kajenje ali kakšna druga škodljiva razvada. Kljub temu pa na tem področju nekih podobnih restriktivnosti, kar se tiče oglaševanja sladkarij, hitre prehrane in tako naprej, seveda, ne poznamo, pa bi morda tudi o tem veljalo razmisliti.
Temeljni cilj prehranske politike, ki je opredeljena v resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike v obdobju 2005 do 2010 so zagotavljanje varne hrane vzdolž celotne živilske verige vzpostavljanja, ohranjanja in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev Republike Slovenije ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano na trajnostni način.
V Poslanski skupini Zares smo prepričani, da če želimo slediti tem zastavljenim ciljem bi moral biti poudarek pri izboru živil tudi na sezonski pridelavi, saj gre za živila na lokalnih področjih, ki potrebujejo od njive do krožnika, ali od vil do vilic, če hočete, najkrajši čas, brez nepotrebnih dolgih prevozov in dolgotrajnega skladiščenja. Tako nekatera lokalno pridelana živila sadje in zelenjava, denimo, zagotavljajo višjo kakovost, s tem pa višjo prehransko vrednost, saj se svežost sadja in zelenjave zmanjšuje s časom in tudi vsebnost mnogih hranil v teh živilih prav tako.
V Poslanski skupini Zares smo mnenja, da predlog ponuja dobre rešitve in da je zato primeren za nadaljnjo obravnavo.
