O spremembah ZSKZ
Cveta Zalokar Oražem je na današnjem nadaljevanju 17. redne seje Državnega zbora (magnetogram) predstavila stališče poslanske skupine Zares glede dopolnitev in sprememb Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
(objavljamo magnetogram)
Spoštovani minister, spoštovani kolegi in kolegice.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil ustanovljen leta 1993 z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Naloge sklada in temeljni cilji njegovega delovanja so opredeljeni v Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in programu razvoja gozdov v Sloveniji. Med pomembne naloge sklada uvrščamo promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, odkup, prodajo in menjavo zemljišč. In prav trenutno veljavni zakon bolje in natančneje določa poslovanje sklada, ki je bilo v zadnjem času deležno precejšnje pozornost, ob tem pa seveda tudi kritik javnosti.
Državni zbor je na svoji seji v decembru sprejel nekatere spremembe in dopolnitve zakona. Z vsemi dopolnitvami in rešitvami v Poslanski skupini Zares nismo bili zadovoljni. Predvsem pa smo bili razočarani, ker nismo naredili bolj korenitih sprememb, ki bi omogočile skladu uresničevati zares njegovo poslanstvo. Kasneje je Državni svet na to vložil veto, pozval Državni zbor, naj o njem ponovno odloča, in izrazil svoje nestrinjanje z vsebino zakona. Po mnenju državnih svetnikov takrat zakon ni prinašal kakšnih novosti, ki bi šle v smeri pozitivnega delovanja, izboljšave in omogočanja lažjih reševanj problemov na samem skladu, saj je šlo po njihovem mnenju, mnenju Državnega sveta, le za spremembe, ki se nanašajo na notranjo ureditev sklada. Podobnega mnenja je tudi skupina poslancev stranke SLS, ki je po samo treh mesecih od sprejetja zakona v Državni zbor že vložila predlog zakona o spremembah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
V Poslanski skupini Zares menimo, da celotna vsebina predloga zakona onemogoča uresničevanje poglavitnega cilja sklada. To pa je aktivno in učinkovito izvajanje kmetijsko-gozdarske zemljiške politike. Med drugim vrača poslovanje sklada nazaj na stanje pred uveljavitvijo novele zakona o skladu, katere cilj je bil tudi povečati vpliv Vlade na poslovanje sklada. S tem se, po našem mnenju, vendarle omogoči gospodarno učinkovitejše in bolj ekonomično upravljanje ter razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v lasti države. Ne smemo pozabiti, da sklad gospodari in razpolaga s skoraj 16-odstotnim deležem vseh zemljišč v lasti države, zato je njegova vloga na tem področju še kako pomembna.
V Poslanski skupini Zares menimo, da predlagane spremembe niso v skladu z načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, prav tako pa njegove rešitve v ničemer ne pripomorejo k temu, da bi lahko danes mislili, da bi s temi spremembami v resnici lahko udejanjili kvalitetnejše delo sklada. Celotna vsebina predloga vrača poslovanje sklada nazaj na stanje pred uveljavitvijo te spremembe, katere cilj je bil povečati vpliv vlade na poslovanje sklada in omogočiti gospodarno in ekonomično opravljanje in razpolaganje s kmetijskimi zemljišči. Prejšnja obliko vodenja, na katero naj bi se po predlogu zakona, ki ga imamo pred seboj, ponovno vrnili, enostavno ni dala svojih rezultatov, zato je takšen predlog pravzaprav anahronizem. Kajti pokazalo se je, da tako vodenje, kot tudi nadzor sklada, niso bili učinkoviti. Ne nazadnje naj pri tem spomnim samo na poročila ugotovitve protikorupcijske komisije in Računskega sodišča v zvezi z delovanjem sklada prav po takšni obliki nadzora in vodenja, kot je ponovno predlagana.
Zato v Poslanski skupini Zares predlaganih sprememb, ki se tičejo izključno vodenja in nadzora sklada, ne bomo podprli, kajti vrnitev v prejšnje stanje bi pomenila korak nazaj. Sprašujemo pa se, kako je mogoče v tako kratkem času sploh v resnici preveriti, ali so februarja letos sprejete rešitve ustrezne ali ne.
