Sovražni govor
Bistvo Zaresovega predloga zakona o dopolnitvah Kazenskega zakonika RS
Poslanci Zares Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem in dr. Pavel Gantar so v zakonodajni postopek je 17. septembra 2007, ob pričetku uradne kampanje za volitve predsednika republike, vložili predlog zakona o dopolnitvah Kazenskega zakonika RS.Zakon, ki ga bo parlamentarni odbor za notranje zadeve obravnaval po hitrem postopku že v četrtek, 8. novembra 2007, inkriminira sovražni govor. 300. člen veljavnega Kazenskega zakonika RS sicer prepoveduje zbujanje nestrpnosti na podlagi rasne, verske in nacionalne pripadnosti, izpuščene pa so druge osebne okoliščine, ki so prav tako lahko predmet diskriminacije, nestrpnosti in zbujanja sovraštva (npr. hendikepiranost, spolna usmerjenost, politično prepričanje, zunanji izgled)
Predlog Zares gre pri opredelitvi sovražnega govora v razmeroma ohlapno opredelitev, saj se predlog spremembe 300. člena KZ glasi:
(1) Kdor javno spodbuja sovraštvo, nasilje ali diskriminacijo, ki temelji na kršitvi načela
enakosti pred zakonom glede na narodnost, raso, vero ali katerokoli drugo osebno
okoliščino, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Poslanci Zares menijo, da je treba 300. člen dopolniti tako, da se kriminalizira tudi spodbujanje k sovraštvu, razdoru ali nestrpnosti do oseb na podlagi barve, etnične pripadnosti, spola, jezika, političnega ali drugačnega prepričanja, spolne usmerjenosti,
hendikepiranosti, gmotnega stanja, rojstva, izobrazbe ali družbenega položaja in drugih
osebni okoliščin.
Kaj je sovražni govor?
Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorni (ksenofobne, rasistične, homofobne in podobno) in so usmerjeni proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in drugim).
Sovražni govor temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi določene osebne okoliščine pripadajo določeni skupini. Glavni namen govorcev sovražnega govora je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, to pa je v službi ponižanja, ustrahovanja in spodbujanja nasilja oziroma izvedbe protizakonitega delovanja zoper določeno osebo ali skupino.
Zakaj naj bo sovražni govor kazniv?
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti v okviru Sveta Evrope v svojih rednih poročilih o boju proti rasizmu in ksenofobiji v državah članicah Sveta Evrope opozarja, da v Sloveniji na tem področju, tudi zaradi pomanjkljive zakonodaje, tako rekoč ni pravnomočnih obsodb, na kar je večkrat opozarjal tudi nekdanji varuh človekovih pravic. To dejstvo pa ne pomeni, da pojavov in različnih oblik sovražnega govora, tudi v politiki, v Sloveniji ni.
Sovražnega govora po mnenju te komisije sicer ni toliko, kot ga je moč v zadnjem času zaslediti v npr. v Belgiji, na Danskem, v Švici, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da sovražni govor pri nas ni prisoten in da ne vpliva na družbene odnose.
Problem sovražnega govora ni le, da načenja integriteto posameznikov in krši njihovo osnovno človeško dostojanstvo, temveč lahko prispeva k razmahu nasilja in spodbuja nastanek drugih protipravnih ravnanj zoper posameznike ali pa skupine oseb.
Komisija Sveta Evrope je Slovenijo večkrat pozvala, naj področje sovražnega govora pravno uredi. Zadnji vladni predlog sprememb kazenskega zakonika, ki je bil pred kratkim posredovan v zakonodajni postopek, se tega problema sploh ne loteva, temveč se mu izogne.
Sovražni govor prepoveduje tudi mednarodno pravo
Inkriminacija sovražnega govora je v duhu sodobnega prava človekovih pravic in mednarodnega kazenskega prava in sledi mednarodnopravnim smernicam:
- Splošna deklaracija človekovih pravic,
- Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah,
- Evropska konvencija o človekovih pravicah,
- Konvencija OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in na njih izoblikovani judikaturi.
Sovražni govor ni enako kot verbalni delikt
Sovražnega govora ni mogoče enačiti s t. im. političnim verbalnim deliktom, kakršnega smo poznali v kazenskopravni ureditvi bivše SFRJ
Za odnose med posameznikom in državo so zagotovo pomembna kazniva dejanja, ki jih opredeljujemo s pojmom politični delikt. V primerjavi s prej veljavno kazensko zakonodajo v SFRJ je obseg teh dejanj v novem slovenskem kazenskem zakoniku (SKZ) bistveno (do polovice) zmanjšan, deloma zaradi dekriminacije, deloma pa zaradi “depolitizacije” inkriminiranih dejanj.
Novi SKZ v spremenjenih družbenih razmerah kazenskopravno varstvo državne oziroma družbene ureditve z odpravo več kot polovice političnih deliktov, ki jih je poznala nekdanja SFRJ, omejuje s polnim spoštovanjem temeljnih človekovih svoboščin in pravic, ki jih zagotavljata naša ustava in mednarodno pravo.
Enega od omenjenih političnih deliktov je predstavljalo tudi kaznivo dejanje sovražne propagande po 133. členu Kazenskega zakonika SFRJ oziroma “verbalni delikt”. V nekdanji SFRJ je bil posameznik, ki je s sliko, pisano besedo, govorom ali kako drugače propagandno deloval proti državni in družbeni ureditvi ali zlonamerno in neresnično prikazoval družbeno-politične razmere v državi, lahko obtožen in obsojen zaradi nasilnega in protiustavnega spreminjanja družbene in državne ureditve oziroma »samoupravne socialistične ureditve in razbijanja bratstva in enotnosti enakopravnosti narodov in narodnosti ter pozivanje k odporu proti oblasti«.
Republika Slovenija se je odrekla represivnemu varstvu ustroja države in njene politične ureditve, ki se je pokazalo kot sredstvo za uveljavitev totalitarne politične represije, ko so nosilci politične moči in oblasti zlorabljali takšno kazensko pravo in sodišča za doseganje določenih političnih ciljev in omejitev svobode govora uporabljali za obračune s političnimi nasprotniki.
Ali je inkriminacija sovražnega govora omejitev svobode izražanja?
Demokratična in strpna multikulturna družba mora svojim posameznikom dopustiti izražanje in zagovarjanje najrazličnejših stališč in idej, četudi se nam zdijo provokativne, nesprejemljive, neumne ali celo žaljive, in ne glede na to, ali njih zagovarjanje poteka v javni ali zasebni sferi.
Takšna družba mora vztrajati na izhodišču, da je izražanje in zagovarjanje stališč svobodno in varovano. V primerih, ko stališča in ideje posameznika posegajo v pravice drugih posameznikov, pa mora družba oziroma država to svobodo omejiti in zavarovati pravice posameznika.
Veljavni kazenski zakonik tako inkriminira dejanja zoper čast in dobro ime, kar pomeni, da se lahko nekoga, ki drugega žali, obrekuje ali opravlja, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom.
Podobne omejitve in inkriminacija bi morale veljati tudi za javno spodbujanje k sovraštvu, nasilju ali diskriminaciji posameznika ali skupin oseb, pri katerem obstaja jasna nevarnost, da lahko izražanje ali zagovarjanje določenih stališč preraste v nasilje, sovraštvo ali diskriminacijo oziroma za sovražni govor.
Povezave Pro et Contra
Spletno oko
Varuh človekovih pravic o sovražnem govoru na spletu
Zofijini ljubimci
Parada ponosa o sovražnem govoru
Priporočilo Sveta Evrope o sovražnem govoru
Poročilo Sveta Evrope o sovražnem govoru
Evropski parlament o sovražnem govoru
Evropski parlament o sovražnem govoru
Wikipedia
Kanadski primer
Madžarski primer
Švedski primer
Garret Wilson
Tarlach McGonagle
Nove povezave
Amandmaji Zares k noveli KZ (doc, 131 KB)
Razprava o sovražnem govoru – Aleš Završnik (doc, 287 KB)
