Sodelovanje v mirovnih operacijah

O povodu za novo temo
Poslanka Zares Majda Širca je pred kratkim v poslanski pobudi pozvala ministra za obrambo in zunanje zadeve Karla Erjavca in Dimitrija Rupla pozvala, naj se odločno odzoveta na nedavni primer kršenja človekovih pravic v Afganistanu. Sodišče je na smrtno kazen obsodilo študenta novinarstva, ker naj bi med svoje študentske kolege in profesorje na univerzi delil za islam žaljiv članek o diskriminaciji žensk v islamskem svetu.

Ob tem se je (zopet) zastavilo vprašanje, ali ne bi morala slovenska vlada preklicati odhod ali vsaj preložiti odhod 66 slovenskih vojakinj in vojakov iz celjske vojašnice na mirovno misijo ISAF na zahodu te nemirne dežele v začetku februarja, vsaj dokler sicer demokratično izvoljen predsednik Afganistana Hamid Karzaj ne zavrne že izrečene obsodbe sodišča. Afganistanski primer hočeš nočeš vodi k razmišljanju, kdaj je sodelovanje države v mirovnih operacijah sporno in kdaj ne. Pri omenjenem, žal ne osamljenem, primeru gre za hujšo kršitev Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1966.

Pri tem je ključno vprašanje, kakšne so politične posledice sodelovanja Slovenije v vojaških oziroma civilnih misijah. To vprašanje se zaostri na točki, ko se izkaže (ne glede na to, pod čigavim okriljem misija poteka – EU, Nato, OZN), da gre za režime, četudi demokratično izvoljene (kot v primeru Afganistana, kjer Slovenija sodeluje v misiji ISAF pod okriljem Nata), ki dopuščajo kršenje osnovnih človekovih pravic in svoboščin.

Ali ni takšna zunanjepolitična in obrambna usmeritev države sporna, če gre torej za mirovne operacije, ki na tak način posredno “podpirajo” nedemokratično ravnanje režimov? Opisani konkreten primer služi kot izhodišče razprave, ki skuša razjasniti vprašanje zunanjepolitičnih posledic sodelovanja države v mirovnih operacijah.

Bistvene naloge mirovnih operacij
Ključni cilj mirovnih misij je običajno stabilizacija razmer oziroma zagotovitev miru in vladavine prava. Podrobnejše naloge pa so raznolike. V Afganistanu in na Kosovu mirovne sile skrbijo za stabilnost države oziroma regije, da ta lahko razvija svoje politične in druge institucije ter infrastrukturo. Na bližnjem vzhodu Slovenija npr. sodeluje v najstarejši misiji Združenih narodov. Tam niti ne gre za mirovno operacijo, temveč bolj za opazovanje dogajanj na mejah med Izraelom in arabskimi državami. Včasih so mirovne sile imele precej striktna pravila glede uporabe orožja, saj so ga lahko uporabljale le v izrednih okoliščinah. Danes lahko mirovne sile mir vzpostavljajo tudi aktivno, z orožjem.

Zakaj in kdaj sodelovati v mirovnih operacijah?
Občasno se pojavljajo kritike in pomisleki, zakaj bi Slovenija sploh morala sodelovati v mirovnih misijah in tako nevarnostim izpostavljati življenja slovenskih državljank in državljanov, običajno pripadnikov vojaških in policijski sil. Predvsem zato, ker je Slovenija neizbežno sestavni del mednarodne skupnosti in je zato tudi soodgovorna za njeno stabilnost in stanje demokracije. Članstvo v EU in Nato nas namreč ne odvezuje odgovornosti za svetovni mir in stabilnost, nasprotno, s tem smo jo šele formalno prevzeli.

Prvo in temeljno vodilo sodelovanja Slovenije v operacijah je, da je mirovna operacija povsem v skladu z veljavnimi mednarodnopravnimi pravili. Zato bi morali zavrniti sodelovanje v vseh operacijah, ki nimajo neposrednega mandata Organizacije združenih narodov.

Vsako takšno odločitev o sodelovanju v misijah, ne glede na to, pod okriljem katere organizacije poteka, je treba natančno pretehtati. Naši vojaki morajo biti soustvarjalci miru in demokracije, ne pa da obstaja možnost, da bi posredno podpirali nedemokratično ravnanje posameznih režimov.

Izhodišča za sodelovanje v mirovnih operacijah
Razprave o tem ne gre prepuščati le ozkemu krogu nosilcev politične moči, temveč je treba razmisliti in doseči široko družbeno soglasje o naših težiščih delovanja v svetu. Slovenija bi morala ob udeležbi v misijah EU in Nato intenzivneje sodelovali tudi v mirovnih operacijah OZN. Verodostojnost bi si kot država nedvomno utrdili, če bi aktivno podpirali tudi napore OVSE pri omejevanju oboroževanja, še posebej na območju Jugovzhodne Evrope kot območju našega vitalnega interesa.

Načrti in obveznosti Slovenije v EU in Nato bi morali biti vedno prilagojeni realnim zmogljivostim nacionalnih sil, pri čemer je smiselno svoje zaveznike in partnerje v obeh organizacijah nedvoumno opozoriti, v katerih operacijah, kdaj in na kakšen način Slovenija lahko in želi sodelovati. Pri tem ne smemo zanemarjati priložnosti, da v okviru podpore interesov in ciljev obeh organizacij promoviramo tudi lastne interese in vrednote.

INTERNETNE POVEZAVE

ISAF
ISAF in Afganistan
NATO in Afganistan
Operacija Nata v Iraku
Operacija Nata na Balkanu
Nato in Slovenija na Kosovu
Operacija Nata v Sudanu
Zunanja politika EU (.pdf, 340kb)
EU na svetovnem prizorišču
Zunanja in varnostna politika EU
EU – sile za zagotavljanje miru
EU na Kosovu
OZN na Kosovu – UNMIK
Misija EU v Čadu
OZN – regionalne organizacije
OZN in zagotavljanje miru
OZN – ustvarjanje miru
OZN – zagotavljanje miru
OZN – preprečevanje konfliktov
Končane misije Slovenske vojske