Slapnik in Kek predstavila pomisleke in predloge v zvezi s cestnoprometno zakonodajo
V poslanski skupini Zares so danes podprli predlog Zakona o pravilih cestnega prometa, vendar sta poslanca Tadej Slapnik in Franci Kek podala še nekaj dodatnih predlogov.
Na prvem mestu je to določanje višine kazni v odvisnosti od osebnih prejemkov oziroma premoženjskega stanja kršitelja cestno-prometnih predpisov. “Na prvi pogled je to razmišljanje sicer lahko tudi poseg v ustavno zagotovljeno enakost, na kar opozarja ministrstvo za pravosodje, vendar smo v poslanski skupini Zares – nova politika prepričani, da je razmislek o tej tematiki potreben“, je dejal Tadej Slapnik. O tem vprašanju je pred časom pisal tudi g. Vukasinović, ki pravi, da ustava sicer ne narekuje višjih kazni za tiste z večjim premoženjem, ga pa vsekakor dopušča. Kot med drugim navaja, “specialna in generalna prevencija nikakor ne moreta biti dobro uveljavljeni, če bodo tisti od brutalnih kršiteljev prometnih predpisov, ki so slučajno dobro premoženjsko stoječi, čutili, da jim grozijo največ globe, ki so zanje bagatelnega pomena. Gre torej tudi za vprašanje obstoja ali neobstoja spodbud za spoštovanje zakona.”
Naslednji predlog, ki ga v poslanski skupini Zares – nova politika predlagamo v razpravo in uzakonitev je možnost varnega zavijanja v desno pri prižgani rdeči luči. S tem imamo v mislih, da bi bilo v dovolj preglednih križiščih, možno zaviti pri rdeči luči na semaforju v desno, če to ne bi oviralo in ogrožalo ostalih udeležencev v prometu. Kot je dejal poslanec Franci Kek, “prednost takšne ureditve utemeljujemo s prihrankom časa, kot tudi iz tega posledičnim pozitivnim ekološkim učinkom, saj se s tem čas izpuščanja škodljivih izpušnih plinov ob čakanju v križišču bistveno skrajša. Takšno ureditev poznajo tudi v drugih državah, kjer so že dokazali, da tovrstna ureditev ne zmanjšuje varnosti v cestnem prometu.”
Situacija v primeru vožnje čez rdečo v križišču v desno je namreč zelo podobna situaciji, ko se mora voznik pri vožnji skozi zeleno luč pri zavijanju v desno prav tako previdno in zavestno odločiti ali bo prevozil križišče in bo pri tem pozoren na prednost drugih udeležencev v prometu, kot so to na primer pešci, ki imajo istočasno možnost prečkati cesto. V poslanski skupini Zares – nova politika pričakujemo, da se bo tovrstno spremembo v pravila o cestnem prometu varno uvedlo postopoma. Zato predlagamo, da se v prehodnem obdobju uvede najprej le na posebej izbranih varnih križiščih. V primeru, da bodo ustrezne analize dokazale, da tovrstna ureditev ne vpliva negativno na varnost v prometu pa pričakujemo, da se bo možnost varnega zavijanja v desno pri rdeči luči razširila tudi na vsa ostala pregledna križišča v državi.
Naslednji pomislek na katerega v poslanski skupini Zares – nova politika opozarjamo izhaja iz opozoril nevladne organizacije – kolesarske mreže Slovenije, ki opozarja na neustrezne in nesprejemljive zakonske določbe glede nošnje zaščitnih čelad za vse kolesarje. Število kolesarjev se je marsikje po svetu, kjer so poskusili s takšno ureditvijo, močno zmanjšalo.
Zadnji predlog, na katerega želimo opozoriti, je razmislek o smiselnosti obvezno prižganih luči podnevi. Torej tudi takrat, ko avtomobilske luči svetijo v sonce in je to očitno povsem odveč. Na vprašanje, kolikšen smisel ima takšna razsvetljava, je v strokovnem članku odgovoril Stephen Prower, ki je na osnovi številnih študij povzel, da prav nobena študija ne dokazuje, da bi se varnost zaradi podnevi prižganih luči dejansko povečala.
Tudi zadnja študija, ki so jo izvedli Nizozemci, ni dokazala neposredne povezave med splošno obvezo prižganih luči podnevi in varnostjo. Nekatere študije ugotavljajo celo nasprotne učinke. Kar niti ni tako nenavadno, saj so zaradi bolj vidnih avtomobilov manj opazni drugi udeleženci v prometu, še posebej kolesarji in pešci. Poleg njih pa so manj opazni tudi drugi svetlobni signali, kot na primer smerokazi. V poslanski skupini Zares – nova politika ne trdimo, da prižgane luči podnevi ne doprinesejo k varnosti v nekaterih okoliščinah, kot je slabša vidljivost, ali prehitevanje na avtocesti pri večjih hitrostih, ampak trdimo, da vedno in povsod nikakor niso potrebne, in da v določenih okoliščinah varnost celo zmanjšajo.
Imajo pa podnevi prižgane luči zelo jasne negativne okoljske učinke. Povprečno vozilo namreč za vsakih 100W porabljene energije, porabi 0,17 l goriva na 100km. Če seštejemo moč vseh žarnic, ki so v uporabi za osvetljevanje, vozila dobimo rezultat od 170 do 280W porabljene električne energije za osvetljevanje vozila podnevi. (2 glavni žarnici 60-100W, 2 parkirni spredaj 10-15W, dve zadaj 10-15W, lučka ali dve za osvetlitev tablice 5-10W, armaturna 5-10W). V povprečju torej 235W, za kar porabimo na 100km 0,4 l goriva. Pri povprečni porabi 7 l na 100 km je to 5,7% porabljenega goriva, kar sploh ni zanemarljiv delež. Če je v Sloveniji približno 1 milijon motornih vozil (in verjetno smo podcenili rezultat), če predpostavimo, da vsako prevozi na leto v razmerah dobre vidljivosti kakšnih 10.000 km.
Za obvezno dnevno razsvetljavo po tem izračunu tako porabi vsako vozilo na leto dodatnih 40 l goriva, vsi Slovenci skupaj pa kar 40 milijonov litrov, kar nas stane dodatnih zaokroženo 40 milijonov Eurov. V teh dodatnih stroških pa seveda niso upoštevani stroški iztrošenih žarnic. Še pomembnejše kot cena pa je seveda dodatno onesnaževanje okolja. 40 milijonov litrov namreč pri zgorevanju povzroči kar 100.000 ton ogljikovega dioksida (2.5kg CO2 na 1l goriva). In za toliko bi lahko zmanjšali letno emisijo ogljikovega dioksida, če bi ukinili obvezno uporabo luči podnevi ter s tem tudi pomembno prispevali k prehodu v nizko-ogljično družbo.
