RTV po vzoru BBC
Kaj pravzaprav pomeni, da bi radi tako radiotelevizijo, kot je BBC? Če vzamemo BBC kot vzor dobrih programov, je projekcija, zapisana v osnutku koalicijske listine, še razumljiva. Toda če jo vzamemo kot sistem pomeni vsaj dvoje: transplantacijo povsem posebnega modela v našo dokaj drugačno družbeno, zgodovinsko in prebivalstveno strukturo.
Britanska BBC namreč predstavlja »čisti« model javnega servisa, kjer ni oglaševanja in nobenih reklamnih sporočil, temveč živi od naročnine (ta znaša letno približno 185 evrov na gospodinjstvo) in drugih prihodkov (komercialne podružnice, npr. World Service posluša 180 milijonov ljudi po svetu v 33 jezikih).Kakorkoli že, BBC deluje s kakšnimi 4,5 milijardami evrov na leto…
Slovenski RTV prinaša oglaševanje cca eno tretjino sredstev, ki dopolnjujejo proračun zavoda, pridobljen iz RTV prispevka in drugih sredstev (lastnih, proračunskih, tržnih). V kolikor bi RTVS ostala brez oglaševanja, bi morala vlada kar pomenljivo povečati prispevek. S tem bi javni zavod zapadel v večjo odvisnost od vlade in njene dobre volje – razen v kolikor ne bi šlo za avtomatizem prilagajanja prispevka inflaciji oziroma večanju življenjskih stroškov. Nedvomno bi uporabniki – priključeni na električne števce – dobivali bistveno višje položnice. Po drugi strani bi se morala RTV v takih okoliščinah, ko bi objava ekonomsko propagandnih sporočil dobila pospešek na komercialnih televizijah, bolj truditi za lastne prihodke, torej za trženje lastnega programa. To načeloma ni slabo, toda slovenski trg ni isto kot angleški. Trud za širši trg pa predstavlja tudi bližnjico k bolj komercialnim vsebinam in k spozabi zadovoljevanju javnega interesa.
Razen nekaj RTV servisov (Švedska, Norveška, Japonska), jih večina uporablja t.i. »mešani model«, kjer v večjih ali manjših razmerjih kombinirajo naročnino in oglaševanje. To velja tudi za RTVS, kjer prispevek predstavlja približno 70%, oglaševanje 20% prihodkov, ostalo pa so sredstva iz drugih virov.
Drži, da se BBC šteje za referenco med javnimi sistemi že od njenega nastanka dalje (1927 – BBC je torej približno trideset let starejši od nas). So močni v AV produkciji. dramskega programa, serij, literarnih adaptacij itd, s čemer sledijo načelom intelektualnih stimulacij in inovacij. Model BBC temelji na desetletni pogodbi, ki jih zavezuje zastavljenim ciljem in na upravljanju neodvisnega sveta (BBC Trust), ki spremlja izvajanje listine in nadzoruje porabo javnih sredstev Tako so pred dvema letoma, ko so pogodbo obnavljali »dobili« šest novih nalog: krepitev državne zavesti, socialne povezanosti, utrjevanja izobraževalnih programov, poudarjanja identitet skupnosti regij, večji boj za trg in čimprejšnjo (do 2012) digitalizacijo. Novi generalni na BBC Mark Thompson, ki je prišel iz Chanel 4, si je zaradi razmer naložil, da bo postopoma odpustil šest tisoč zaposlenih (od skupno 23 000, nekateri pravijo celo 26 000 !), razpršil sredstva izven londonskega centra in dal zunanji konkurenci (spoštovanje zakonske obveze o upoštevanju programa neodvisnih producentov, za kar gre letno cca 570 milijonov evrov).
Kakorkoli že, nadomestiti mora tri milijarde evrov izgube, ker vlada ni odobrila povišanja televizijskega prispevka in ni nič primaknila za digitalizacijo. Prisiljeni so ne le v odpuščanje, temveč tudi v zmanjševanje lastne produkcije in v odprodajo premoženja. Resda je BBC-ju zadajala težke udarce tudi konkurenca, ki mu je očitala, da je javni servis resna motnja na trgu – zaradi česar mu je napihnila nekatere uredniške napake v škandale (afera z nepravilnim telefonskim glasovanjem, manipulativni dokumentarec o angleški kraljici v katerem naj bi kraljica prekinila fotografsko snemanje, ker naj ji ne bi bile všeč zahteve fotografinje – v resnici je bila »napaka« v montaži, ki je prikazovala kraljico v prihajanju in ne odhajanju – kakorkoli, direktor je bil ob položaj).
Odvisnost višine rtv prispevka od vlade seveda pomeni spodkopavanje neodvisnosti, ugotavljajo Angleži, ki spoznavajo tudi vse pasti komercializacije, v katero je javni servis potisnjen zaradi popkovine, ki jo veže na oblast. Če BBC ne bo več kos javnemu poslanstvu (odpiranje oči ljudem: izobraževati, informirati, zabavati), potem ni več vreden, da ga ljudje plačujejo, pravijo kritiki. In se vračajo k temeljnemu postulatu: nadzorna vloga medijev, neodvisnih od pritiskov trga in politike, je bistveni pogoj za obstoj zdrave demokracije. To naj bi bila temeljna merila, ki jih bodo imeli v rokavu, ko bodo leta 2016 sestavljali novo ustanovno listino za prihodnjih deset let.
Skratka, ni vse tako zlato kot se sveti!
