Referendumu o TEŠ 6 ob rob

Državni zbor je na današnji seji zavrnil razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji bloka 6 v TEŠ. V razpravi je svoje stališče predstavil prvopodpisani pod predlog, poslanec Tadej Slapnik:

Okvirna Konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila sprejeta leta 1992, je prvi mednarodno zavezujoč dokument, ki na mednarodnem nivoju obravnava vprašanje odziva na spreminjanje podnebja. Cilj te konvencije je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb, ki so že začele ogrožati človeštvo, še bolj pa ga bodo v prihodnjih desetletjih. K tej konvenciji je bil leta 1997 sprejet še Kjotski protokol, ki ga je Slovenija ratificirala v letu 2002. Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena največjih groženj človeštva v sedanjem času. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 5% v primerjavi z letom 1990. Slovenija, protokol je podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala, se je v njem obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za 8% zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov najvišje. Leta 1986 so bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji 20,6 milijonov ton ekvivalenta CO2, 8% zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v obdobju med leti 2008 in 2012 v povprečju ne sme preseči 18,95 ton emisij ekvivalenta CO2 na leto. Naj spomnim, da je Državni zbor Republike Slovenije leta 2009 sprejel deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, ki potrjuje zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Državni zbor je z deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb pred kopenhagensko konferenco določil splošna izhodišča za podnebna pogajanja na podlagi priporočil IPCC, po katerih bo morale razvite države znižati emisije za 40% do leta 2020 in za 80 do 95% do leta 2050. S kopenhagenskim dogovorom je bilo tudi dogovorjeno, da je globalni cilj zaustaviti segrevanje ozračja pri 2 stopinjah Celzije, kar za razvite države pomeni znižanje izpustov za 80 do 95%. Vizija za Slovenijo po deklaraciji Državnega zbora je v energetiki varčna in učinkovita raba energije, ter nizkoogljična in trajnostna proizvodnja energije, ki bo temeljila na obnovljivih virih in pametnih energetskih omrežjih. Načrtovana prenova TEŠ oziroma izgradnja novega, več kot 1.200 milijonov evrov vrednega 600 mega vatnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj na premog, po našem mnenju ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji, zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb. Ker je TEŠ6 vključen v evropsko shemo trgovanja z izpusti CO2 predstavlja tudi veliko finančno tveganje. V zadnjih letih je bilo po svetu veliko napora vloženega v napovedovanje prihodnjih cen emisijskih kuponov, saj je to ključni element ekonomskega vrednotenja investicij z vidika podnebnih sprememb.

Najbolj razvit sistem vrednotenja so julija 2009 vzpostavili v Veliki Britaniji, pri čemer ceniki stalnih cen vrednosti tone CO2 po tem sistemu v letu 2030 presežejo vse cene, ki so bile predpostavljene pri načrtovanju bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Načrtovana investicija v blok 6 je z vidika podnebnih sprememb v časovnem okviru do leta 2020 sicer ugodna. Na dolgi rok pa blok 6 predstavlja bistveni problem za doseganje podnebnih ciljev Slovenije, saj na bi porabil polovico preostalih kvot Slovenije za izpuste toplogrednih plinov. Blok 6 bo tako bistveno diktiral dolgoročno nizkooglično in energetsko strategijo Slovenije. V času med 2020 in 2030 se bo postavila dilema ali je bolje nadaljevati z izkoriščenjem bloka 6, ali ga je bolje nadomestiti z obnovljivimi viri, ali viri z nižjim ogljičnim odtisom. Do konca življenjske dobe, to je po predvidevanjih do leta 2054 pa obstaja visoka verjetnost, da bo končal kot nasedla investicija. Med tem ko zdajšnja finančna konstrukcija kaže, da bo glavnina virov iz posojil bank, ki temeljijo na poroštvih. Zato obstaja tudi visoka verjetnost, da bodo velik del investicije morali odplačati davkoplačevalci, bodisi preko vnovčenja državnih poroštev za najeta posojila, ali preko visokih cen elektrike, kot posledica subvencioniranja različnih virov energije. Po navedbah mnogih strokovnjakov bolj kot premogovsko jedrski energetski scenarij potrebujemo scenarij tako imenovane energetske sonaravnosti, ki bi moral biti zasnovan na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih in pametnih decentraliziranih omrežjih ter pametnih decentraliziranih soproizvodnjah energije. Odločitev za TEŠ6 je zato v tej luči ekonomsko in energetsko neracionalna ter okoljsko škodljiva. Mnogi okoljski strokovnjaki in številne nevladne okoljske organizacije pozivajo Vlado, da se čim prej odloči za ustavitev gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj in da prihranjeni investicijski denar usmeri v modernizacijo obstoječih blokov 4 in 5, učinkovito rabo in prihranek energije, nove obnovljive vire ter razvoj prenosnega aktivnega omrežja. Tovrstna prerazporeditev investicij bi srednjeročno bistveno bolj od bloka 6 zapolnila energetski deficit, hkrati pa bi bila velika spodbuda razvoju celotnega gospodarstva in nove energetike v smeri prestrukturiranja k proizvodom visoke tehnologije. Preusmeritev v bolj učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije prinaša tudi veliko razvojno priložnost slovenskemu gospodarstvu. Investicija v TEŠ6 je preizkusni kamen slovenske razvojne energetske in ekološke politike. Čas je, da se sproži široka javna razprava o tem področju, in da se ne dovoli izsiljevanja na podlagi politike doslej izvršenih dejstev pri gradnji bloka 6. Čas je tudi, da pristojne institucije raziščejo sporne posle okoli Termoelektrarne 6 ter vse postopke v zvezi z njegovo pripravo in izvedbo. Gre namreč za denar davkoplačevalcev, ki ga bo treba še naslednja desetletja plačevati za električno energijo iz premoga. Zaradi vsega navedenega v skladu s 26. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi predlagamo razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji bloka 6 v TEŠ. Predlagamo, da se referendumsko vprašanje glasi: “Ali se strinjate s tem, da se vključi v novi nacionalni energetski program Republike Slovenije med leti 2010-2030 izgradnja novega, več kot 1.200 milijonov evrov vrednega 600-megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj na premog, ki bo v času svojega obratovanja do leta 2054 proizvedel 103 milijone ton izpustov ogljikovega dioksida in za katerega gradnjo bo jamčila država s poroštvi?”