Arhivov ne zapira novela zakona, temveč plesen in ignoranca

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih, sprejet leta 2006, je slab, neustaven in ne nudi možnosti potrebnega razvoja arhivske dejavnosti. Da je sprememba nujno potrebna, smo v Zares opozarjali ne le v našem programu (Odprti prostori kulture), temveč tudi v praksi za časa vodenja ministrstva za kulturo. Da pa je pobudnikom referenduma arhivska stroka – še posebej posodabljanje in digitalizacija arhivskega gradiva – zadnja skrb, pričata zahteva za že drugi referendum in popolna ignoranca splošnega skrbstva za javno dobro na področju arhivov.

Arhivi so pomembna banka spomina, so trezorji naše identitete v širšem, ne le ozkem kontekstu, kot ga (edino) razumejo podpisniki referenduma. Ne skrbi jih prostorska stiska današnjih arhivov, njihova strokovna in kadrovska ohromljenost, ne skrbijo jih utesnjena arhivska skladišča. Ignorirajo dejstvo, da arhivi s prepočasno digitalizacijo nazadujejo.

Zapiranje arhivov tiči v ignoranci do skrbstva pomembnega gradiva naše sedanjosti in preteklosti, ne pa v manipulativno prikazanem zapiranju enega delčka arhivskega gradiva.

V stranki Zares zato podpiramo novelo zakona in menimo, da jo je modro uveljaviti. ZA odprte arhive!

Zares – socialno liberalni