Proti poroštvu za TEŠ6
Poslanska skupina Zares ne bo podprla predloga za izdajo državnega poroštva za 440 milijonov evrov posojila pri Evropski investicijski banki (EIB) za projekt Teš 6, je na novinarski konferenci 29. avgusta 2011 dejala podpredsednica stranke Zares in nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Projekt se namreč ne sme nadaljevati na račun davkoplačevalcev, saj investitor ni izpolnil pogojev, ki mu jih je naložila Vlada RS z aprila sprejetimi sklepi.
Radićeva je spomnila, da je vlada aprila na predlog ministrstva za gospodarstvo sprejela sklep, da bo državno poroštvo za 440 milijonov evrov oz. 80 odstotkov posojila pri EIB za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ 6) izdala le v primeru, če bo investitor pripravil nov investicijski program, v katerem bo upošteval vse stroške projekta, tudi tiste, za katere je postalo jasno, da niso vključeni v projekt.
Pogoj za izdajo državnega poroštva so bili tudi realni stroški oz. vzhodni parametri za pripravo investicijskega projekta, tretji pogoj pa je bil, da bo ta projekt ob devetodstotni diskontni stopnji zagotavljal ekonomsko uspešnost investicije, je pojasnila Radićeva
Noveliran investicijski program ne sledi aprilskim sklepom vlade. Pri izračunu ekonomske uspešnosti projekta upošteva sedemodstotno diskontno stopnjo (namesto devetodstotne), po besedah Radićeve pa je “dvomljivo in vprašljivo tudi realno zajemanje vhodnih podatkov za pripravo samega investicijskega programa”. Če bi upoštevali devetodstotno diskontno stopnjo, kot je bilo zahtevano, obstoječi projekt ne bi bil ekonomsko sprejemljiv.
Prihranki v višini 35 milijonov evrov, ki jih vodstvo Teša načrtuje pri eskalacijski klavzuli, “hitro zvodenijo oz. izginejo, ker so se na drugi strani povečali drugi stroški – stroški montaže, nakupa rezervnih delov, s katerimi glavni dobavitelj (Alstom) kompenzira znižanje cene pri eskalacijski klavzuli”, je opozorila Radićeva.
Zato ocenjuje, da država ne bi smela dati poroštev za posojila. “Investitor se je sam odločil, da nadaljuje s projektom, kljub temu da ni imel zagotovil za državno poroštvo, kljub temu da je vedel, da investicijska vrednost še ni končna in se lahko poveča – in se tudi je povečala – in s tem naj zdaj prevzame odgovornost za to, kje in kako bo dobil preostala sredstva,” je dejala Radićeva. Verjetnost, da se bo državno poroštvo kljub vsemu unovčilo, je po njenem mnenju sicer zelo velika.
Odločitev o zavrnitvi državnega poroštva bi bila po mnenju Radićeve vzgojna za vse bodoče investitorje. Kot je dejala, je potrebno pred začetkom kakršne koli investicije, pri kateri vlagatelji pričakujejo sredstva ali poroštva države, narediti resne analize in investicijske programe, šele nato pa pristopiti do države. “Tukaj pa imamo prakso delovanja investitorja na podlagi izvršenih dejstev,” je dodala.
Radićeva ob tem meni, da je projekt TEŠ 6 slabo voden. “Problem je v tem, da to poroštvo, tudi če bo izdano, ne bo zadnja obveznost, ki jo bo sprejela država,” je dejala in dodala, da finančne zmožnosti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) niso omejene, medtem ko je Slovenija pred vrsto načrtovanih investicij v hidroelektrarne, ki so bolj dobičkonosne.
Tukaj se po besedah Radićeve postavlja tudi vprašanje oportunitetnih stroškov – ali je smiselno vse vire, ki so na voljo, vložiti v izgradnjo TEŠ 6? Poraja se namreč vprašanje, od kje vzeti denar za ostale investicije.
