Prihodnost interneta bo odvisna od demokracije
Na drugi okrogli mizi “90 minut za digitalno svobodo in piratstvo kot politično platformo” v okviru projekta Razmisleki, ki je potekala v petek, 29. junija 2012, je beseda tekla o prihodnosti interneta, težavah v zvezi z neenotno pravno ureditvijo intelektualne lastnine in avtorskih pravic, pa tudi o digitalni svobodi, piratstvu in perspektivah piratskih strank.
Na okrogli mizi so sodelovali:
- evropska poslanka Amelia Andersdotter, članica švedske piratske stranke (skupina v EP:Zeleni/ Evropska zveza za svobodo),
- dr. József Györkös, profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru,
- Rok Deželak, predsednik Piratske stranke Slovenije,
- Jure Mesarič, bloger in aktivist.
Ivo Vajgl (ALDE/ Zares) je v vlogi moderatorja v uvodu okrogle mize, ki se je udeležilo precej slovenskih piratov, med drugim dejal, da je vedno naklonjen novemu, izzivom, tudi provokacijam, „če gre za to, da je več odprtosti, svobode in več dobronamernosti v politiki“. Udeleženci so si najprej pogleldali video-nagovor evropske poslanke, članice politične skupine ALDE Marietje Schaake iz Nizozemske, ki se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti razprave. V nadaljevanju razprave je Vajgl menil, da ni slučajno, da ta okrogla miza sovpada s fenomenom Wikieaks, “lahko bi rekli, hvala, Wikileaks, ker je pomagal prestaviti težišče svetovne politike”.
Gostja Iva Vajgla – evropska poslanka Amelia Andersdotter, članica švedske piratske stranke, v Evropskem parlamentu pa članica skupine Zeleni/ Evropska zveza za svobodo, je na začetku razprave opozorila, da Evropska unija ni dosegla nikakršnega napredka, saj imamo v Uniji še vedno 27 različnih in neenotnih sistemov zaščite avtorskih pravic, in da se bo zato morala bolj angažirati evropska civilna družba. Po njenem mnenju je razprava o sporazumu Acta še vedno omejena na gospodarska vprašanja, glede razvoja telekomunikacij pa je prepričana, da politični sistem ni usposobljen, da bi se primerno odzval na dogajanja na telekomunikacijskih trgih.
Dr. József Györkös je predstavil več tez za razpravo; menil je, da je razvoj pravnega sistema „na srečo“ vedno zaostajal za razvojem interneta, kar je slednjemu omogočilo neoviran razvoj, in da se je ob razpravah o Acti je okrepila tudi pozornost javnosti na kibernetsko kriminaliteto, čeprav so bili ti pojavi prisotni že prej, vendar ne v osrednjih medijih. Po prepričanju dr. Györkösa je globalizacija pred novimi izzivi, saj se „možgani selijo“ v druge dele sveta.
Predsednik slovenske piratske stranke v ustanavljanju Rok Deželak je med drugim pojasnil, da slovenski pirati „postavljajo novo, svežo obliko stranke“, ki želi tudi navznoter delovati bolj demokratično in bolj transparentno. Dejal je, da za mlajšo generacijo velja, da jo je moderna politika ukalupila v sodobne potrošnike in delavce, in poudaril, da „uporaba tehnologij definira nove načine produkcije“, za pirate torej klasična ekonomija ni zadostna.
Bloger in aktivist Jure Mesarič je v uvodu svoje razprave spomnil, da je Der Spiegel ustanovitev nemške piratske stranke pospremil z oznako, da gre za diletante. Danes nihče več ne meni tako.
Vprašal se je, ali piratsko gibanje res lahko postane družbeno gibanje, medtem ko ustanovitelj švedske piratske stranke Rickard Falkvinge meni, da je to seveda mogoče, sam pa je mnenja, da, če govorimo o širšem družbenem gibanju, potrebujemo več, kot trenutno ponujajo pirati, ki naj ne bi ponujali širšega pogleda na celo vrsto pomembnih družbenih vprašanj. Po njegovem naj bi piratska ideologija temeljila na svobodi (posameznika), ki je „tudi problematičen koncept, ker je zelo ozek“. Uspehe piratskih strank po svetu je Mesarič pripisal tudi nezadovoljstvu volivcev z obstoječimi strankami in menil, da bi bilo smiselno, če bi vse stranke „piratske“ teme vključile v svoje programe.
Zanimivim prispevkom uvodničarjev je sledila pestra razprava iz občinstva.
Več fotografij.
