Previdno v zvezi z GSO

Vodja poslanske skupine Zares, Cveta Zalokar Oražem, je na današnji seji Državnega zbora predstavila stališče skupine glede urejanja področja GSO.

Spoštovani minister s sodelavci, spoštovani kolegi in kolegice!

Spremembe in dopolnitve Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi bomo v poslanski skupini Zares podprli, saj menimo, da prinašajo pozitivne spremembe na področju urejanja gensko spremenjenih organizmov. Predvsem nas veseli, da se zadeve urejajo ostreje, predvsem pri inšpekcijskem in carinskem nadzoru ter njihovem ukrepanju in menimo, da je to dobro. Prav tako pozdravljamo pojem in definicijo pojma izrednega dogodka, še posebej pa smo veseli, da prihaja do udejanjenja tistega, za kar smo se v Poslanski skupini Zares vseskozi zavzemali, to pa je za spremembo sestave obeh znanstvenih odborov, ki pokrivata to področje, torej znanstvenega odbora za sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in dajanje izdelkov na trg ter znanstvenega odbora za delo z GSO v zaprtem prostoru.

Kot veste, se v Zaresu zavzemamo za to, da bi Slovenija uveljavila varnostni pridržek in predvsem, da bi Evropa zmogla dovolj moči in poguma, da bi se uprla prodoru gensko spremenjenih rastlin tudi na evropsko tržišče, tako ali drugače, saj so tu prisotni veliki pritiski, zlasti Združenih držav Amerike in nekaterih velikih korporacij, ki gledajo izključno na zaslužke, medtem ko vsi vemo, da v tem trenutku ne moremo zatrditi, da je vse, kar je povezano z gensko spremenjenimi rastlinami, uživanjem tega in podobno, samo pozitivno.

Praksa je pokazala, da oba znanstvena odbora, ki sta doslej delovala, nista imela znotraj zastopanih dovolj znanstvenih področij. Zato smo veseli, da se to širi in da bodo prisotni v odborih tudi strokovnjaki s področja ekologije, toksikologije, varstva rastlin in prehrane živali. S tem bosta odbora bolj uravnotežena in upamo, da bo prisotna tudi ustrezna zastopanost nevladnih organizacij ekoloških kmetov in ne le zagovornikov gensko spremenjenih organizmov, kot smo bili soočeni s tem doslej. Kajti znanstvena odbora sta bila pri nas prej promotorja gensko spremenjenih rastlin, ne pa institucije, kjer bi uveljavljali tudi previdnosten in kritičen odnos do gensko spremenjenih rastlin.

Dovolite mi, da to priložnost izkoristim tudi za to, da izrazim presenečenje in razočaranje nad odločitvijo Evropske komisije, Barrosove Evropske komisije, ki je predvčerajšnjim odobrila novo gensko spremenjeno rastlino, tako imenovani krompir “amflora”. Mislim, da gre tu za izjemno pomembno negativno dejanje Evropske komisije, kajti prvič po letu 1998 je Evropa ponovno odprla vrata novi rastlini.

Veste, da je doslej dovoljena ena od vrst koruze, zdaj je dovoljen tudi krompir, ki ima gen, ki daje odpornost na antibiotike. Mi smo silno nezadovoljni s tem, predvsem se vidi tudi, da je bilo to treba speljati na nenavaden način, kajti to ni bil postopek kjer bi se razvila kakršnakoli resna razprava, pač pa je predsednik Evropske komisije to speljal s pisnim postopkom odobritve, brez razprave, kar se nam zdi slabo.

Želimo si, da bi Slovenija še vnaprej v Evropski komisiji zastopala negativno stališče, stališče ki temelji na previdnostnem načelu v zvezi z uvajanjem gensko spremenjenih rastlin, da bi se Slovenija uvrstila med tiste države, ki nasprotujejo uvajanju gensko spremenjenih rastlin, predvsem pa da bi si uspele tiste evropske države, ki želijo avtonomijo in samostojnost pri odločanju o tem kakšne gensko spremenjene rastline naj bi se sploh uvajale, da bi tu države bile samostojne, da bi lahko samostojno odločale o tem in ne da bi te stvari diktirala evropska komisija. Število teh držav se iz dneva v dan povečuje in upam, da bo Slovenija tu zastopala stališče, ki je tudi stališče slovenskih državljank in državljanov.

***

Stranka ZARES – nova politika ima stališče do gensko spremenjenih organizmov (GSO) zapisano že v svojem programu; med glavnimi cilji programa je tudi zagovarjanje previdnosti na področju gojenja GSO, kar pomeni predvsem strog nadzor na omenjenem področju.

Leta 2008 je poslanska skupina Zares zbrala 12.800 podpisov podpore peticiji za začasno prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin oziroma za uveljavitev varnostnega pridržka, ob tem pa je vložila Predlog zakona o začasni prepovedi namernega sproščanja GSR v okolje, ki žal ni bil deležen podpore drugih poslanskih skupin.

V začetku leta 2009 je bil v koalicijsko usklajevanje s strani ministrstva za kmetijstvo posredovan Predlog Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. K predlogu je poslanska skupina Zares podala vsebinske dopolnitve, obenem pa je ministra za kmetijstvo zaradi nekaterih zapletov pri sprejemanju zakona opozorila na škodljive posledice pravne praznine na tem področju. Kot je zapisala Cveta Zalokar Oražem v ponovnem pozivu za sprejem omenjenega zakona, ki ga je naslovila na ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika (pred tem je v zvezi z nujnim sprejemom zakona nanj naslovila tudi javni poziv), »je bil zakon že medresorsko usklajen ter potrjen s strani Evropske komisije, zato preseneča odločitev, da tekst pošljete v ponovno usklajevanje, za to namreč ni nikakršne potrebe niti zakonske osnove.«

Marca 2009 je bila s strani poslanske skupine Zares podana pobuda, da se v čim krajšem času zagotovi vse potrebne ukrepe, da bi vlada uveljavila odločbo o varnostnem pridržku, ki jo omogoča direktiva Sveta Evrope 2001/18 ES in na podlagi katere so GSO že prepovedani v državah članicah Evropske unije.

Konec aprila 2009 je omenjeni predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSO) z ostalimi kmetijskimi rastlinami sprejela vlada RS in ga poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku.

Namen sprejema zakona je bil predvsem ta, da bi pričeli vzpostavljati ukrepe za soobstoj oziroma preprečevanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, postopek prijave pridelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave brez GSO, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev ter predvsem inšpekcijski nadzor in urejevanje odškodnin in sankcij.

Predlog zakona je bil pripravljen v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, zadnja usklajevanja pa so potekala v prvih dveh mesecih leta 2009, ko je hkrati potekalo tudi koalicijsko usklajevanje. Ker je bil zakon zasnovan z namenom, da se ga začne čim prej uporabljati, tako da se na ta način prepreči nenameren ali nekontroliran vnos gensko spremenjenih rastlin, je bil predlagan nujni postopek za sprejem v Državnem zboru.

Prepoved gojenja GSO v predlog zakona ni bila vključena, pristojni minister pa je takrat poudaril, da je v Evropi dovoljeno samo sejanje koruze monsanto 810. Seme te koruze je namreč odporno na koruzno veščo, za katero so ugotovili, da na območju Primorske zaradi segrevanja lahko dorasteta celo dve generaciji, kar pomeni tudi do 50 odstotkov in več uničenega pridelka, je v izjavah pojasnjeval pristojni minister.

Maja 2009 je Državni zbor sprejel omenjeni zakon, v razpravi pa je vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem odločno zavrnila pomisleke, da v Sloveniji s tem zakonom odpiramo vrata gensko spremenjenim rastlinam in organizmom. Sporočilo poslanske skupine Zares je bilo povsem jasno: Slovenija ne potrebuje pridelave gensko spremenjenih rastlin! Ker pa je bilo področje v Sloveniji doslej zakonsko neurejeno, je bilo urejanje tega področja izjemno pomembno in je pomenilo, da bodo prvič z zakonom urejene kakršnekoli omejitve gojenja gensko spremenjenih rastlin, saj bi doslej lahko kdorkoli in kjerkoli v Sloveniji posejal v Evropski uniji dovoljeno gensko spremenjeno rastlino.

Hkrati je vodja poslanske skupine izrazila prepričanje, da je zakon, ki je bil pripravljen in usklajen z Evropsko unijo v zadostni meri restriktiven, da gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji ne bo mogoče pridelovati, saj ta zakon sodi med najbolj omejevalne v Evropski skupnosti. Ob tem pa je bilo po njenih besedah treba upoštevati tudi dejstvo, da bo zaradi omejitve ob razpršeni zemljiški strukturi zemljišč v Sloveniji in določilu, da se morajo pridelovalci gensko spremenjenih rastlin pisno dogovoriti s sosednjimi pridelovalci in lastniki zemljišč, v tem zadostna ovira, da do gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji ne bo moč priti.

Zakon je bil pripravljen in večinoma tudi usklajen z več kot desetimi nevladnimi organizacijami. Te so dale na zakon v načelnem mnenju soglasje, opozorile so le na dvoje: na nekatere nejasnosti v zvezi z višinami in določanjem odškodnin in na nekatere težave v zvezi z največjo dovoljeno stopnjo gensko spremenjenih organizmov v semenskem materialu.

V imenu poslanske skupine Zares je Cveta Zalokar Oražem v razpravi o zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami izrazila dve zahtevi:

1. da slovenska Vlada in minister za kmetijstvo na osnovi jasne strategije nasprotujeta in ne podpreta možnosti pridelave nobene gensko spremenjene rastline, niti koruze odporne proti koruzni vešči. Odločanje je treba prenesti na raven posameznih držav, ne nazadnje se je v Sloveniji proti gensko spremenjenim rastlinam izreklo preko 120 občin in 82% prebivalstva.
2. da Slovenija naredi vse, da uveljavi varnostni pridržek. To so namreč doslej naredile že mnoge evropske države.

Poslanska skupina Zares si je vseskozi prizadevala, da se omenjeni zakon sprejme. Ne zato, ker bi podpirali sajenje in pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ampak zato, ker področje ni bilo regulirano oziroma pravno urejeno, ob tem pa so poslanka in poslanci Zares ocenili, da je zakon restriktiven in gensko spremenjenih rastlin na področju Slovenije dejansko ne bo možno pridelovati.

Potem, ko je bil zakon v Državnem zboru sprejet, je bil na predsednika Državnega zbora naslovljen predlog za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma z 2936 podpisi. Poslanska skupina Zares oziroma v njenem imenu vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem je na ministra za okolje in prostor konec maja 2009naslovila poziv za takojšnje sprejetje potrebnih ukrepov, na podlagi katerih bo Slovenija lahko uveljavila varnostni pridržek pri trženju in sajenju gensko spremenjenih rastlin. V poziv je zapisala, da v poslanski skupini Zares pričakujemo, da bodo brez odlašanja sprejeti potrebni ukrepi za takojšnjo ustanovitev posebne skupine neodvisnih strokovnjakov, ki bodo zbrali znane dosežke, raziskave in študije, ki bodo podlaga za uveljavitev varnostnega pridržka za Slovenijo. “To je edina prava, zakonita, primerna in učinkovita pot, da se v Sloveniji vsaj začasno, upoštevajoč pravni red, prepove pridelavo GS rastlin.”

Na junijski seji (2009) Državnega zbora je Cveta Zalokar Oražem na temo GSO zastavila poslansko vprašanje premierju Borutu Pahorju. Kot je poudarila, je bil zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami sprejet z veliko večino, vendar se pojavljajo v strokovni in laični javnosti pomisleki in nasprotovanja v zvezi z zakonom. Znova je jasno izpostavila, da v Zares nasprotujemo gojenju gensko spremenjenih rastlin in se  odločno zavzela za uveljavitev varnostnega pridržka, saj javnost gensko spremenjenim rastlinam ni naklonjena in kar 120 slovenskih občin se je izreklo proti gojenju takšnih rastlin. Na osnovi vsega povedanega, je vodja poslanske skupine Zares predsednika vlade vprašala, ali bo vlada pričela s pripravo ustreznih podlag in kdaj bo pričela s postopki za uveljavitev varnostnega pridržka in s tem vsaj začasno dosegla prepoved gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji.