Poslanski skupini ZARES onemogočeno poslansko vprašanje predsedniku vlade
Predsednik državnega zbora France Cukjati je poslanski skupini ZARES na včerajšnji seji državnega zbora onemogočil postaviti ustno poslansko vprašanje predsedniku vlade Janezu Janši. Vprašanje bi namreč moral zastaviti poslanec Zares Vili Trofenik, vendar je zbolel, zato smo predsednika državnega zbora obvestili, da bo vprašanje premieru namestno njega zastavila poslanka Cveta Zalokar Oražem. Vendar pa predsednik državnega zbora France Cukjati tega ni dovolil, čeprav svoje odločitve ni mogel utemljiti v poslovniku državnega zbora.
Poslovnik namreč takšne situacije posebej ne predvideva, zato gre izključno za interpretacijo predsedujočega na zasedanju državnega zbora. S tem, ko je predsednik DZ France Cukjati poslanki Cveti Zalokar Oražem onemogočil zastaviti poslansko vprašanje predsedniku vlade, je po njenih besedah pokazal na “veliko nervozo, ki vlada v koaliciji“. Predsednik državnega zbora več kot očitno zgolj izvršuje navodila iz vrst največje vladne stranke.
V poslanski skupini ZARES bomo – v izogib morebitnim podobnim primerom v prihodnje – zahtevali, da se parlamentarna komisija za poslovnik opredeli do omenjenega ravnanja predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija in obenem tudi poda ustrezno tolmačenje 244. člena Poslovnika DZ, ki govori o poslanskih vprašanjih predsedniku vlade.
Poslanska skupina ZARES ni mogla zastaviti poslanskega vprašanja predsedniku vlade na seji državnega zbora, zato ga je poslanka Cveta Zalokar Oražem zatem predstavila v izjavi za medije.
Kot je pojasnila, se poslansko vprašanje nanaša na plače v podjetjih, kjer ima država kot večinski lastnik neposreden vpliv. Plače vodilnih v teh podjetjih so precej višje od plač njihovih predhodnikov, na katere je sicer v času prejšnje vlade pogosto opozarjal tedanji vodja opozicije Janez Janša. Predsednik vlade torej ni držal svoje obljube o znižanju teh plač, saj so se razlike v času njegovega mandata še povečale.
Sedanja vlada očitno ne spoštuje načela enakosti in ni odpravila krivičnih neskladij med nekaterimi plačami v javnem in zasebnem sektorju, je opozorila poslanka Zares.
Poslansko vprašanje se glasi:
“Zadnji statistični podatki kažejo na poglabljanje neskladij v slovenski družbi, saj je povprečna plača januarja znašala 864,43 EUR neto, kar je za 0,7 % manj kot januarja lani. Minimalna plača, ki jo danes prejema že približno 23.000 zaposlenih (3,5 %zaposlenih), januarja 2007 pa jih je bilo 16.000 (2% zaposlenih), znaša 538,53 EUR. Povprečna pokojnina znaša 512 EUR, več kot 80% upokojencev pa prejema pokojnino nižjo od 700 EUR.
Na drugi strani pa imamo kar nekaj zaposlenih v javnih podjetjih ter v gospodarskih družbah, v katerih je večinski lastnik država, ki prejemajo neprimerno višje plače. Na primer: Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenija je lani prejel slabih 129.000 EUR bruto plače, Anton Guzej, generalni direktor RTV Slovenija, ima fiksno plačo 56.724 EUR, njegovi celoletni prejemki pa znašajo 78.840EUR. Rajko Siročič, ki je vodil družbo Dars do oktobra lani, je skupaj prejel 117.519 EUR bruto plače, za delovno uspešnost pa je prejel v letu 2006 15.444 EUR bruto, kar je za približno 3.300 evrov na mesec ali 30 odstotkov več od predhodnika v letu 2004. Sedanji predsednik uprave Triglava Andrej Kocič prejema na mesec v povprečju 23.500 evrov oziroma okoli 8.000 evrov več kot njegov predhodnik. Neto prejemki so se zaradi spremenjene dohodninske lestvice v tem času še povečali, pri najbogatejših za okrog 10 odstotkov. Bojan Dremelj kot direktor Telekoma ima celoletno plačo 234.646 EUR, osnovna pa je 182.605 EUR. Zmago Skobir, direktor Aerodroma Ljubljana ima celoletne prejemke 179.192 EUR, osnova pa je 130.109 EUR.
Gospod premier, Vi sami kot tudi Vaša stranka, ste se v opoziciji zavzemali za ureditev krivičnih nesoglasij na področju plač. Plače direktorjev podjetij, ki so v večinski državni lasti ali na katera ima država prevladujoč vpliv, v času Vaše vlade niso nazadovale ali vsaj stagnirale.
Predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj je denimo leta 2006 zaslužil okoli 41 tisoč evrov ali 20 odstotkov več kot njegov predhodnik Libor Vončina v leta 2004. Tudi Rajko Siročič, vodja Darsa, v letu 2006 ni imel nižjih prejemkov, ampak za približno 3300 evrov na mesec ali 30 odstotkov višje od predhodnika v letu 2004. Plača generalnega direktorja javnega zavoda RTV Antona Guzeja je v letu 2007 bila 78.840 EUR, medtem ko je bila celoletna plača generalnega direktorja RTV v letu 2005 72.700 EUR.
Delavci bodo za delo, opravljeno od 1. marca, upravičeni do poračuna minimalnih plač, ki od omenjenega datuma znaša 566,53 evra. Gre za dvig minimalne plače za 28 evrov, kar je za nekatere predstavnike Vaše vlade “izredno povečanje minimalne plače”. Med tem se je v zadnjih letih vlada oz. minister za javno upravo Gregor Virant hvalil z milijonskimi prihranki zaradi znižanja funkcionarskih plač, vključno z ministri in predsednikom vlade. Javnih funkcionarjev je zgolj kakšnih 3600, vseh zaposlenih v javnem sektorju pa je več kot 150.000. Med slednjimi so tudi tisti z neprimerno visokimi plačami in nagradami, katerim so se prihodki v zadnjih letih povečali za bistveno večje zneske, kot znaša zadnji dvig minimalne plače.
G. predsednik Vlade RS, sprašujem Vas, kaj boste v luči spoštovanja načela enakosti storili za odpravo krivičnih neskladij med nekaterimi plačami v javnem in zasebnem sektorju in sledili lastnim zagotovilom, da boste področje uredili in onemogočili krivična plačna nesoglasja ?”
