Poslansko vprašanje predsedniku Vlade RS
Cveta Zalokar Oražem, vodja poslanske skupine Zares, je danes na 15. redni seji Državnega zbora Borutu Pahorju, predsedniku Vlade Republike Slovenije, zastavila sledeče poslansko vprašanje:
Spoštovani,
čas krize, ki nedvoumno ni zgolj finančna in gospodarska nam mora predstavljati izziv, kako bomo začrtali smeri nadaljnega, dolgoročnega razvoja. Ob upoštevanju gospodarske rasti, bruto domačega proizvoda in ostalih makroekonomskih kazalnikov ( za katere smo na surov način ugotovili, da niso brezmejni), ne smemo zanemariti ostalih, enako ali še bolj pomembnih kazalcev razvoja družbe.
Če izhajam iz izhodišč, ki so bila že predstavljena v javnosti, so poleg strukturnih sprememb na različnih področjih, ki se jih vlada že loteva, nujni premiki k povečevanju in optimiziranju kakovosti življenja in zadovoljstvu posameznikov.
Tudi sama sem mnenja, da moramo v sam temelj dolgoročnega razvoja Slovenije, ki mora biti skupni cilj vseh nas, umestiti odnos do naravnih virov, vrednote znanja in izobraževanja, pomen tehnologije, varnost hrane in povečevanje kvalitete medčloveških odnosov. Predvsem pa se moramo otepsti starih vzorcev delovanja in preseči lastnosti obstoječega razvojnega modela. Če poenostavim: višina bruto domačega proizvoda ne sme in ne more več biti edini kazalnik razvoja in blagostanja.
To so v obsežnem poročilu o merjenju gospodarske učinkovitosti in družbenega napredka ugotovili tudi profesorji Joseph E. Stiglitz ( nobelov nagrajenec), Amartya Sen in Jean-Paul Fitoussi septembra 2009.
Poročilo nakazuje prav k preusmeritvi z merjenja gospodarske proizvodnje na merjenje blaginje ljudi. Obenem pa avtorji poročila poudarjajo, da je merjenje objektivnih in subjektivnih razsežnosti blaginje človeka ne le mogoče, ampak tudi zaželeno.
Kam torej želimo v prihodnosti in kaj naj bo naš primarni razvojni cilj?
Če povzamem vizijo dr. Trontlja, g. Hanžka, dr. Gregorčičeve in ostalih moramo za bolj enakomeren razvoj družbe nujno ustvarjati nova delovna mesta, ustrezne delovne in socialne standarde, uveljaviti visoke standarde varovanja okolja, omogočati bolj enakomerno, pravičnejšo porazdelitev resursov in zagotavljati trajnostni pristop.
Skupina strokovnjakov, ki je na povabilo ministra Gasparija pripravila predlog vsebinskih izhodišč in strukture nove strategije razvoja napotuje k temeljitim strukturnim spremembam, ki naj bi temeljile na izhodiščih prostega tržnega gospodarstva, uravnoteženega z modernizirano vlogo socialne države, ki bi jo spremenili v “omogočujočo državo blaginje”.
Osebno sem prepričana, da bi morala predstavljati temelj nove strategije razvoja Slovenije, kateri se je Vlada zavezala jeseni 2009, sinteza vseh izhodišč različnih strokovnjakov in razprav.
Zato me, spoštovani predsednik vlade, ob že sprejeti ukrepih izhoda iz krize, zanima na kakšen način nameravate umestiti zaključke različnih razprav v kratkoročne ukrepe in predvsem v dolgoročne strategije razvoja Slovenije?
