Poslansko vprašanje poslanca Zares Tadeja Slapnika o ravnanju z arhivi
Po poročanju časnika Delo naj bi Janez Ivan Janša oziroma SDS ponaredila arhivske dokumente, s katerimi je želel predsednika republike dr. Danila Türka vplesti v teroristični napad v Velikovcu pred tremi desetletji. Deset strani naj bi v SDS prekopirali iz dokumenta, ki ga je oktobra 1979 prejel predhodnik Danila Türka na mestu predsednika manjšinske komisije pri SZDL, in ga za svoje politične potrebe vnesli v dokument, ki ga je prejel Danilo Türk.
Javno dostopen dokument iz Arhiva Slovenije, ki ga je SDS objavila, in ga uporablja kot dokaz, da je predsednik republike Danilo Türk lagal o tem, koliko je vedel o bombnem atentatu v Velikovcu leta 1979, ni identičen s tistim, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, kar so potrdili tudi v Arhivu RS.
Enoten dokument, ki ga je objavila SDS na spletni strani je sestavljen iz delov različnih dokumentov.
Spoštovana ministrica, ob tem Vas sprašujem ali je Arhiv Republike Slovenije ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi, saj je ena od nalog in ciljev Arhiva Republike Slovenije tudi varovanje nacionalne arhivske kulturne dediščine Republike Slovenije ?
Prav tako Vas sprašujem ali je oziroma bo inšpektorat RS za kulturo in medije kot organ, ki med drugim izvaja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v tem primeru ukrepal skladno z zakonom in svojimi pristojnostmi ?
Ob eni najhujših obtožb v zgodovini Republike Slovenije v začetku tega meseca, ko je Janez Ivan Janša, javno obtožil predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, da je bil o akciji v Velikovcu v Avstriji neposredno obveščen, sem generalno državno tožilko vprašal, ali bo ukrenila vse potrebno v okviru svojih pristojnosti, da do ustreznih postopkov okrožnega državnega tožilstva pride v čim krajšem času.
Nad njenim negativnim odgovorom nisem bil niti malo presenečen, saj sem lahko pričakoval, da se bo kot vedno do zdaj, če je šlo za Janeza Ivana Janšo, izogibala odgovornostim.
Zato ob vprašanju suma poneverjanja arhivskega gradiva, ki je prav tako kaznivo dejanje tokrat sprašujem Vas, spoštovani minister za pravosodje, ali je okrožno državno tožilstvo ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi in ugotovljenim stanjem ter zahtevalo kazenske preiskave zoper Janeza Ivana Janšo in njegovo stranko SDS oziroma odgovorne osebe zaradi suma kaznivega dejanja obrekovanja, sramotitve Republike Slovenije ali Predsednika republike in ponareditve arhivskega gradiva?
Tadej Slapnik
poslanec
Ministrica Majda Širca in minister Aleš Zalar sta na 25. seji, 28. februarja, poslancu odgovorila na vprašanje:
MAJDA ŠIRCA: Spoštovani poslanec. Arhiv Republike Slovenije je na našo prošnjo, da naj natančno, jasno, nedvoumno pove, kako je bilo v primeru te domnevne montaže, lepljena, kombiniranja, skladanja, zagotovo pa zavajanja pri predstavitvi arhivskega gradiva po katerem so brskali predvsem uslužbenci poslanske skupine SDS, povedalo jasno, da je prišlo so recimo temu zlorabe oziroma sestavljanja gradiva na takšen način kot so tudi povzeli mediji, se pravi iz različnih škatel, iz različnih dosjejev se je vzelo različne materiale in na koncu prilepilo seznam tistih prejemnikov teh informacij, ki niso bile enotnega značaja, ampak so izvirale iz različnih map. Kar pomeni, da je prišlo do, domnevamo, najbrž ali skoraj zagotovo do montiranja materiala, ki pa je bilo, v tej obliki ga ni v Arhivu Republike Slovenije, to so nam v poročilu, ki so nam ga dostavili, jasno povedali, tudi rečeno, češ, da je gradivo neurejeno, to ne drži, Arhiv Republike Slovenije skrbno pazi nad svojim gradivom in tudi ga strokovno in profesionalno vodi. Kakorkoli že, odgovor, poročilo, ki smo ga zahtevali na Ministrstvu za kulturo, smo iz arhiva dobili in še isti dan napotili tako na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani kot na inšpektorat za kulturo in medije predlog za ukrepanje, še posebej je pomembno, da na okrožno državno tožilstvo smo ob sumu kršitve tudi izpostavili tiste člene, ki se nam zdijo, da so bili kršeni, torej člene, ki govorijo o ponarejanju listin posebnih primerov ponarejanj listin in podobno in so v Kazenskemu zakoniku nedvoumno opredeljeni kot kazniva dejanja.
ALEŠ ZALAR: Hvala. Spoštovani poslanec, naj nadaljujem v tistem delu, ko gre za vprašanje ali tožilstvo ravna v skladu s svojimi pristojnostmi. Jaz sem danes dobil odgovor generalne državne tožilke v zvezi z vašim zastavljenim vprašanjem. Ta odgovor je samo delno sprejemljiv zaradi tega, ker v enem delu generalna državna tožilka ne pove kako glede na možnost kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja, ki bi lahko bilo storjeno na račun predsednika republike. V odgovoru se namreč sklicuje na odgovor, ki ga je vam že posredovala. Jaz ga ne poznam in menim, da je takšna praksa neustrezna in verjetno bom prisiljen zahtevati določeno dopolnitev.
V prvem delu vprašanja, ki pa se nanaša na eventualno kaznivo dejanje ponarejanja listin, pa je njen odgovor konkreten. Ne spuščam se v oceno pravilnosti tega odgovora. Iz njega namreč izhaja, da je policija zaprosila za posvet s pristojno okrožno državno tožilko v zvezi s tem vprašanjem in da je državna tožilka zavzela stališče, da ni zakonskih znakov za to kaznivo dejanje. To še ne pomeni, da postopka ne bo, policija je avtonomna pri presoji ali bo vložila kazensko ovadbo ali pa zgolj poročilo, seveda pa je tudi še tožilstvo na potezi, kajti do enega ali drugega akta se bo pač moralo opredeliti. Zaradi tega je v tem trenutku nemogoče, pa tudi ne bi bilo primerno ocenjevati pravilnosti ali nepravilnosti odločitev tožilstva, vsekakor pa se zdi, da bo potrebno počakati najprej na odločitev policije ali bo podala kazensko ovadbo oziroma poročilo. In od tu dalje bo potem možno črpati nadaljnje odgovore ali pa nadaljnja vprašanja. Hvala.
TADEJ SLAPNIK: Hvala lepa. Hvala obema za odgovor. Gospod minister, jaz bi en del odgovora na tisti prvi del vprašanja, ki sem ga neposredno na državno tožilko naslovil takoj naslednji dan potem, ko je gospod Janša javno obtožil predsednika republike, da laže, neverjetno hitro je gospa Brezigar odgovorila kar naslednji dan, se pravi jaz sem v četrtek postavil vprašanje, v petek mi je odgovorila. Zadnji del tega odgovora bi prebral, pravi: “Pri kaznivem dejanju sramotitev Republike Slovenije po 163. členu Kazenskega zakonika se pregon začne po uradni dolžnosti. To pomeni, da v primeru, če državni tožilec prejme kazensko ovadbo zoper konkretno osebo za to kaznivo dejanje in če obstajajo dokazi, začne kazenski postopek brez predloga prizadetega. To kaznivo dejanje je podano, če kdo stori dejanje iz 158. do 162. člena Kazenskega zakonika proti Republiki Sloveniji ali predsedniku republike v zvezi z opravljanjem njegovih nalog. In zaključi: “V primeru kaznivega dejanja po 163. členu Kazenskega zakonika mora biti sramotitev usmerjena v funkcijo predsednika Republike Slovenije, in če temu ni tako, potem ne gre za kaznivo dejanje.” V tem odgovoru je neposredno gospa Brezigarjeva odgovorila, da ne ocenjuje, da bi tovrstna sramotitev bila usmerjena neposredno proti predsedniku republike, in je na ta način že odgovorila, da ocenjuje, da pregon po uradni dolžnosti ni potreben. In bi prosil še komentar te njene obrazložitve. Hvala lepa.
ALEŠ ZALAR: To obrazložitev prvič slišim, ampak poslušal sem pozorno, kar ste prebrali, in moram reči, da se v enem delu s tem odgovorom ne morem strinjati. Namreč, ni res, da državni tožilci lahko sprejemajo odločitve o tem, ali bodo zahtevali preiskovalna dejanja, preiskavo ali celo vložili neposredno obtožnico samo, če imajo kazensko ovadbo. Oni so to dolžni storiti v vsakem primeru, ko do njih pride glas o morebitnem kaznivem dejanju. Oni so dolžni dati ustrezne usmeritve in navodila organom odkrivanja, zato da pridejo do zanesljivih podatkov, ki so potem podlaga za oceno, ali sprožiti kazenski postopek ali ne. Sklicevanje na to, da ni kazenske ovadbe in da če ni kazenske ovadbe, tožilec pravzaprav ne more storiti ničesar, ne drži. To je tudi v nasprotju z ustaljeno prakso, to je v nasprotju tudi z našo zakonsko ureditvijo. In v tem delu je torej moj odgovor popolnoma jasen.
Glede same presoje, ali je v tem konkretnem primeru šlo za kaznivo dejanje, storjeno na račun predsednika republike, tu pa sam nimam dovolj podatkov, pa tudi ne bi bilo prav, da se kot minister o tem izrekam, ker bi na nek način vstopil v pristojnost, ki jo imajo drugi, in to so tožilci, ki nimajo samo pristojnosti, ampak imajo tudi odgovornost za to, da to svojo pristojnost primerno izvajajo. In upam, da jo bodo tudi v tem primeru izvedli.
MAJDA ŠIRCA: Samo toliko bi dodala, da upam, da ne bo prišlo do pozabe, kot se je nedavno pri nas zgodilo, da se pri procesiranju nekega vprašanja ni dobilo gospoda Janeza Janše, čeprav je procesiranje obravnavalo predsednika stranke in je bilo nedvoumno, za koga gre.
Vendar bi pri vašem vprašanju izpostavila tudi vlogo Inšpektorata za kulturno dediščino in medije. Namreč, vsak arhivski material, katerikoli, ima status kulturne dediščine in je obravnavan, poudarjam še enkrat, kot naš pomemben mejnik in spomenik, tudi tisti, s pomočjo katerega pišemo svojo lastno zgodovino. Pravila pri izposoji materiala v arhivih so zelo natančna in nedvoumna. Tudi taka, ki govorijo, da če uporabiš material, ki si ga tam izposodiš, potem ko podpišeš izjavo, da si ga lahko izposodiš, moraš skleniti tudi pogodbo za to, da ga uporabljaš, kar pa bo po vsej verjetnosti inšpektorat moral proučiti, zakaj to v konkretnem primeru ni bilo narejeno. Hvala.