Poslansko vprašanje ministrici za obrambo

Poslanec Tadej Slapnik je ministrici za obrambo, dr. Ljubici Jelušič, postavil pisno poslansko vprašanje glede zaračunavanja pogodbenih penalov Rotisu, ter morebitnimi posledicami za državni proračun:

Vsebina pisnega poslanskega vprašanja

Spoštovana ga. ministrica,

Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 določa, da prednostne naloge izvajanja temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske določi Vlada Republike Slovenije z letnim načrtom. Načrt temeljnih razvojnih programov pa predstavlja podlago za določitev proračuna Ministrstva za obrambo ali pa obratno v primeru rebalansa državnega proračuna. Sicer pa Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 določa, da se za nabavo glavne opreme Slovenske vojske v posameznem letu lahko nameni nekaj preko 100 mio EUR. Rebalans v letu 2010 je zmanjšal obseg finančnih sredstev za opremljanje Slovenske vojske in s tem vplival na kontinuirano nabavo glavne opreme Slovenske vojske (v nadaljevanju: SV). Kar je rezultiralo tudi v spremembi načrta temeljnih razvojnih programov. Pri čemer se je načrtovana poraba znižala na približno tretjino zneska, ki ga kot možnega najvišjega določa zakon
V omenjenem načrtu je kot prednostna naloga izvajanja temeljnih razvojnih programov opredeljen nakup oklepnih vozil 8×8 Patria (v nadaljevanju: Patrija).
Pogodba je predvidevala, da naj bi SV skladno z načrtovano dinamiko od dobavitelja prevzela okoli 70 vozil, pa jih le 28. Zamudi v letih 2008 in 2009 gresta tudi na rovaš dobavitelja, ki je imel težave pri zagotavljanju tehnične ustreznosti, v letu 2010 pa je SV prevzela le eno vozilo. Večina plačanih računov (skorajda 80 % omenjene tretjine zneska v načrtu temeljnih razvojnih programov) v letu 2010 je bila torej za prevzete Patrije.

Iz navedenega sledi torej, da že v letu 2010 ni bilo zagotovljenih dovolj finančnih sredstev glede na pogodbeno obveznost, da velja enako za leto 2011, čeprav naj bi bila v letu 2011 plačana v letu 2010 dobavljena Patrija in da je bilo zato nujno načrtovati ali spremembo obsega in dinamiko pogodbe (reprogram pogodbe) ali pa se odločiti za prekinitev pogodbe, vendar do slednjega ni prišlo vse do nedavnega. Vlada se je namreč šele aprila letos, ko se je odločala med dvema odločitvama – tožbo in reprogramom  pogodbo, odločila za zadnjo.

Kot veste, je vlada na seji v začetku aprila glede na to, da v zvezi z nakupom Patrij poteka več različnih sodnih postopkov pred sodišči, sprejela stališče, da pri vseh svojih ravnanjih in odločitvah izhaja iz stališča ničelne toleranca do korupcije, kar pomeni, da bo s pravnimi sredstvi uveljavljala to načelo v vseh odprtih sodnih postopkih. Odprt sodni postopek v zvezi z zatrjevano ničnostjo je namreč po oceni pravobranilstva  procesna ovira za vložitev še ene tožbe v isti stvari – torej o ničnosti iste pogodbe. V takih primerih lahko sodišče tožbo zavrže. Zaradi tega se vsa pozornost pravobranilstva osredotoča na tisti sodni postopek, ki je odprt in kjer se med drugim zatrjuje obstoj ničnosti te pogodbe. Ministrstvo za obrambo pa ima kot ena od strank v postopku možnost, da poskuša doseči določeno prenovo te pogodbe. V kakšnem obsegu ali modalitetah, pa je stvar pogajanj. O tem vlada ni odločila.

Glede na to, da pravdni postopek o ničnosti pogodbe že poteka, je vladna odločitev, da ne vloži take tožbe, za Zares logična. Sodišče bi namreč tako tožbo zavrnilo, saj ne sme voditi dveh pravd o enakem zahtevku. Ker ničnost – če jo bo sodišče ugotovilo – učinkuje erga omnes (proti vsem), je to tudi nepotrebno. Glede na to, da se bo pogodba do sodne odločitve izvajala dalje, je treba po našem mnenju nadaljevati tudi pogajanja in storiti vse, da se pogodba spremeni. V Zares smo kljub javno izraženim zahtevam na tako odločitev vlade pristali.
In zato pričakujemo, da po skoraj treh letih izmikanja odločitvam enako storite tudi vi. Glede na navedena dejstva bi vas rad opozoril na (ne)smiselnost odločitve, da je ministrstvo za obrambo začelo zaračunavati pogodbene penale zaradi zamud in nepravočasne dobave Patrij. Po pisanju medijev in izjavah vaših podrejenih naj bi ministrstvo do 9. maja izstavilo Rotisu račun v višini dobrih 5,5 milijona evrov. Obdobja mirovanja glede nezaračunavanja penalov ni več, tako da ministrstvo za obrambo Rotisu kot pogodbenemu partnerju redno izstavlja račune za plačilo zamud zaradi nepravočasne dobave vozil.
Še posebej pa me ob tem skrbi dejstvo, da se na relaciji med ministrstvom za obrambo in Rotisom ne dogaja nič bistvenega in da tudi sami priznavate, da ste v zadnjem času praktično izgubili stike.

Kaj slednje ob dejstvu, da ste začeli ponovno izstavljati račune za penale, pomeni za Republiko Slovenijo kot enega od pogodbenih partnerjev, bo jasno v kratkem.
Naj vas opozorim, da je po sprejeti vladni odločitvi predsednik vlade za medije izjavil, da se mora vlada vzdržati odločitev, ki bi od davkoplačevalcev terjala penale in odškodnine, hkrati pa bi ostali brez vozil, ki jih potrebujemo.

Po mojem mnenju izjava predsednika vlade velja tudi “vice versa”. Zavedati bi se morali, da v skladu z veljavnimi pravili pogodba velja in da se lahko izvršuje. In da ima Rotis pravico ne glede na dosedanje ravnanje – finska Patria naj bi se z ostalimi slovenskimi partnerji pri izdelovanju Patrij dogovorila, da jih začasno do razpleta ne izdelujejo – kadarkoli ministrstvu za obrambo dostaviti in predati tako preostalih 52 vozil (ki bi morala biti, pa še niso dobavljena) in tudi tista, ki jih pogodba predvideva za leto 2011. Najbrž ni pričakovati, da bi bila v letu 2011 dobavljena vsa omenjena vozila, lahko pa bi bila dobavljena vsaj tista, ki so bila že skoraj sestavljena in začasno umaknjena iz proizvodnje.

Kot veste, je državni zbor s spremembami državnega proračuna za leto 2011 za nakup Patrij odobril 1,9 mio EUR, kar pomeni, da je predvidel zgolj plačilo v letu 2010 dobavljene Patrije. In da je kljub omejitvam v državnem proračunu Republika Slovenija, če bo v letošnjem letu Rotis dobavil nova vozila, dolžna dobavljena vozila plačati.

Zato na vas naslavljam vprašanje ali ste se brez da bi o tem odločala vlada kot ministrica odločili, da boste s takšnim pritiskom na Rotis dosegli, da po nekaterih predvidevanjih dobavi najprej od 4-6 (slednje število naj bi bilo umaknjeno iz proizvodnje v Indopu), nato pa v naslednjih letih še 19 Patrij ? Kar bi na koncu zneslo 53 Patrij oz. tisto število, o katerem se že nekaj časa javno govori, da naj bi bilo končno oz. želeno število (52-55), s katerimi naj bi razpolagala Slovenska vojska? In če je vaš namen res doseči, da se dobavi takšno število vozil, kako si predstavljate, da bo na to odgovoril Rotis in kako si glede na omenjene omejitve predstavljate njihovo plačilo oziroma iz katerih sredstev?

Tadej Slapnik
Poslanec DZ