Posedel o nujni seji Komisije za javne finance
Po koncu 5. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, ki je bila sklicana le z eno točko dnevnega reda – Izpostavljenost Nove Ljubljanske banke d.d. oziroma ustreznost zavarovanj kreditov, ki jih je NLB d.d. odobrila skupini Ultra, Zagorje ob Savi, je poslanec poslanske skupine Zares in član omenjene komisije Alojz Posedel predstavil nestrinjanje s sejo ter z načinom odločanja, ki je po njegovih besedah izgledalo kot “hitro sodišče”.
Kot je poudaril, je komisija sprejela dva sklepa, ki ju predhodno ni pregledala parlamentarna zakonodajno pravna služba, ki bi lahko podala oceno, ali omenjena sklepa sploh sodita v pristojnost omenjenega delovnega telesa. Dodal je, da je želja glavnih akterjev, ki so danes sodelovali: predsednika komisije g. Vizjaka in člana g. Janše, da je potrebno pri tej zadevi hiteti in sprejeti sklepe, čeprav je prav ta komisija predhodno že sprejela ustrezne sklepe; kot je na primer vprašalnik, poslan Banki Slovenije, s katerim je komisija želela pridobiti čim več podatkov, ob tem pa so bili zahtevani tudi podatki povsem konkretno o Ultri.
“Skrbi nas lomastenje po bančnem sistemu z načinom, kot si ga dovoljuje predsednik komisije ter tudi nekateri člani,” je povedal Posedel. “Vemo, da v NLB poteka preiskava o anonimnem dokumentu. Tudi Banka Slovenije je začela s postopkom proti NLB zaradi odtekanja informacij, ker to pomeni izrazito slabenje imidža banke.”
Zato gre za nerazumljivo dejanje g. Vizjaka in g. Janše, meni Posedel, ker so ravno v preteklem mandatu očitno banke v večinski lasti države delovale na način, ki je omogočal stvari, ki pa res lahko predstavljajo nevarnost za stabilnost bančnega sistema. ” V poslanski skupini Zares smo na ta problem opozarjali že v prejšnjem mandatu. Na nobeni seji Komisije za nadzor javnih financ ni bilo predstavnikov Banke Slovenije, niti NLB, niti ministra za finance, prav tako pa na sejah Banke Slovenije ni bilo ministra za finance kljub temu, da se je segment menedžerskih kreditov povečal iz 400 milijonov v letu 2005 na dobro milijardo in pol v letu 2008. Takrat ni nihče od vladajočih opozarjal ali skrbel za to.”
Posedel je opozoril tudi na dejstvo, da so bila na prejšnjo vlado naslovljena opozorila glede izplačevanja nagrad nadzornikom NLB v višini preko 250 000 evrov. Kot poudarja, je vlada takrat to vedela in celo podpirala, sedanji predsednik Komisije za nadzor javnih financ pa je to dvakrat zatajil.
“Poudarjam, da ne gre za namero, da se tega konkretnega primera ne razišče ali se ga prikrije,” je dejal Posedel, “nenazadnje je tudi poslanska kupina Zares sama pozvala NLB, da razkrije te zadeve, prav tako pa smo začeli z zbiranjem podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije, ki je včeraj na seji Državnega zbora tudi dobila svojo sestavo in bo z naslednjim tednom začela z delom.”
Na današnji seji komisije izražena nervoza s strani g. Vizjaka in g. Janše, se po mnenju Posedela kaže tudi v tem, da so bili sklepi za današnjo sejo pripravljeni na osnovi anonimnega dokumenta-preglednice. Kot je izpostavil, bi lahko vsak, ki verjame v avtentičnost dokumenta, vložil kazensko ovadbo. Tako pa je bila težnja poslanca Vizjaka odgovornost preložiti na Komisijo za nadzor javnih financ in s tem doseči tudi večjo legitimnost sprejetih sklepov. Seja je bila evidentno zlorabljena za določeno zadevo, pri čemer pa noben od članov iz poslanske skupine Zares ni želel sodelovati, je ob koncu dodal Alojz Posedel.
