POP TV kršil novinarski kodeks

Stranka Zares proti novinarki Suzani Perman in odgovorni urednici informativnega in športnega programa POP TV Tjaši Slokar Kos

Razsodba/Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Mario Belovič, Davorin Koron, Neža Kogovšek Šalamon, Uroš Gramc in Jernej Rovšek (člani), je na seji 14. julija 2015 v primeru stranka Zares proti novinarki Suzani Perman in odgovorni urednici informativnega in športnega programa POP TV Tjaši Slokar Kos ugotovilo, da sta novinarka in urednica kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Stranka Zares proti novinarki Suzani Perman in odgovorni urednici informativnega in športnega programa POP TV Tjaši Slokar Kos

Stranka Zares Socialno liberalni je na NČR naslovila pritožbo zoper novinarko POP TV Suzano Perman in zoper odgovorno urednico informativnega in športnega programa POP TV Tjašo Slokar Kos. Po mnenju pritožnice je novinarka v oddaji 24 ur, v prispevku z naslovom SMC bi na čelo ZZZS dala svojega človeka, kršila 1. , 5. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Za kršitve je odgovorna tudi odgovorna urednica, so prepričani v stranki Zares.

Novinarka naj bi po prepričanju pritožnice kodeks kršila z navedbo, ki sledi naslovu SMC bi na čelo ZZZS dala svojega človeka: “… in to preko svojega kandidata Janka Štoka, soavtorja SMC-jevega programa, ki ga je pred štirimi leti na to mesto že neuspešno favorizirala takrat Golobičeva Zares.” V stranki trdijo, da je informacija neresnična, da stranka ni nikoli nikogar favorizirala za generalnega direktorja ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) in tudi Janka Štoke ne.

1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnice novinarka kršila, ker ni preverila točnosti svojih navedb, niti pri stranki Zares ne.

5. člen je kršila, ker ob sporni trditvi ni navedla in opozorila, da trditev izhaja iz nepotrjenih informacij oziroma ni jasno, ali gre pri tem za stališče novinarke, so prepričani v stranki.

Če bi novinarka imela dokaz za objavljeno trditev, bi v skladu s 6. členom kodeksa morala navesti vir informacije, pravi pritožnica. Ker tega ni storila, je kršila tudi 6. člen, je zapisano v pritožbi.

Kot rečeno, v stranki Zares kršitve pripisujejo tudi odgovorni urednici Tjaši Slokar Kos kot odgovorni osebi. Zahtevo za popravek v skladu z zakonom o medijih je odgovorna urednica zavrnila, dodajajo v stranki Zares.

Novinarka Suzana Perman je na očitke pritožnice odgovorila in jih zanika. Omemba stranke Zares je postranska zadeva in ne glavni predmet novinarske raziskave in objave, pojasnjuje. Stranka Zares je bila v vladi Boruta Pahorja leta 2010 oziroma v letu, ko je Janko Štok že bil kandidat za šefa ZZZS. V nasprotju z današnjo prakso, ko SMC javno govori o svoji podpori kandidatu Štoku, je bil v letih 2010/2011 postopek izbire vodstva ZZZS drugačen. Neposrednih, javno objavljenih dokazov, da je Štok že takrat predstavljal favorita stranke Zares oziroma vidnih predstavnikov Zares, ni možno dokazati prek medijskih objav, saj so v tistih letih postopek zamenjave vodstva ZZZS skušali izpeljati tajno, sklicujoč se na varstvo osebnih podatkov prijavljenih kandidatov, pravi novinarka. Javnost za kandidate torej takrat ni smela izvedeti. Janka Štoka so tajno izbrali na upravnem odboru ZZZS, a ga je skupščina ZZZS nato javno zavrnila, pojasnjuje. Zaradi tajnega postopka se nobena politična stranka, vsaj javno nr, ni mogla opredeliti do kandidata, tudi stranka Zares ne. To pomeni, da vsaj uradno niti v Zaresu niso mogli javno razpravljati o kateremkoli kandidatu, dodaja novinarka. Zato razume sklicevanje Zaresa, da uradno niso favorizirali Janka Štoka. Povezave med Jankom Štokom in tedanjim vodstvom stranke Zares pa so več kot očitne, sežejo pa že v leto 2002 in 2003, kar je razvidno tudi iz javno objavljenih medijskih člankov, je prepričana novinarka. Pri tem se novinarka sklicuje na zanesljive izjave svojih virov in na medijske objave. Navaja vrsto primerov lobiranja in prijateljskih vezi, ki po njenem mnenju potrjujejo, da je bil Janko Štok kandidat stranke Zares za vrh ZZZS. Stranka Zares je v omenjenem besedilu personificirana v svoje preteklo odmevno vodstvo, torej gospoda Golobiča. To, da je Janka Štoka za vrh ZZZS pred leti “favorizirala takratna Golobičeva Zares”, je javna skrivnost, dodaja novinarka Suzana Perman.

Sklep: Novinarka Suzana Perman in odgovorna urednica Tjaša Slokar Kos sta kršili 1. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršili 6. člena.

Obrazložitev: Kot priznava tudi sama novinarka, neposrednih, javno objavljenih dokazov, da je Štok leta 2010 predstavljal favorita stranke Zares oziroma njenih vidnih predstavnikov za generalnega direktorja ZZZS ni možno dokazati prek medijskih objav, saj je takrat postopek zamenjave vodstva potekal tajno, upoštevajoč varstvo osebnih podatkov prijavljenih kandidatov. Novinarka v odgovoru na očitke pritožnice pojasnjuje, da je do svojega sklepa prišla na podlagi medijskih objav in primerov lobiranja in prijateljskih povezav med ljudmi iz vrst stranke Zares in vplivnimi posamezniki pri odločanju o imenovanju generalnega direktorja ZZZS.

NČR ugotavlja, da nobena od priloženih medijskih objav stranke Zares neposredno ne povezuje s kandidaturo Janka Štoka. Tudi morebitno lobiranje in prijateljske vezi ne morajo utemeljiti sklepa, da je stranka Zares pri kandidaturi favorizirala Janka Štoka, kot trdi novinarka. Novinarkina navedba, da je Zares neuspešno favorizirala Janka Štoka, je izrečena kot trditev, ki je, kot rečeno, nedokazana in s tem netočna; z njo je kršila 1. člen kodeksa.

NČR ugotavlja, da je novinarka kršila tudi 5. člen kodeksa, ker v prispevku ni opozorila, da gre za govorice, ugibanja oziroma nepotrjene informacije. Novinarka se v samem prispevku pri svoji trditvi ne sklicuje na informacije iz svojih virov. Zato jih seveda ne navaja, kar glede na okoliščine (trditev je novinarkina) ne pomeni kršitve 6. člena.

1. in 5. člen je kot soodgovorna kršila tudi odgovorna urednica Tjaša Slokar Kos. Z neresnično trditvijo je bila očitno seznanjena, saj je stranki Zares zavrnila zahtevek za popravek navedb. NČR sicer zavrnitve zahtevka za popravek ne obravnava, saj je to pristojnost sodišč.

Obnova postopka: Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 22. julija 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča