Ponujene alternative nezadostne
Volilna kampanja se je takorekoč že začela, četudi še nihče ne ve, kdaj oziroma če sploh bodo predčasne volitve. Predvolilni čas je čas, v katerem naj vsakdo pokaže o čem razmišlja in kaj zmore. Obe alternativi, ki se danes ponujata, sta nezadostni, nepravi in slabi za Slovenijo. V slovenskem političnem prostoru obstaja potreba po drugih alternativah in eno bomo kot samostojna suverena stranka v kratkem artikulirali in predstavili tudi sami, je na novinarski konferenci napovedal predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Ta alternativa bo po njegovih besedah predstavljala nadgradnjo strankinega dosedanjega programa.
“Za stranko Zares, za katero sicer nimam niti najmanjšega dvoma, da bo na volitvah uspešna in bo ponovno prišla v parlament, bi si želel, da bo v novem mandatu imela vlogo opozicijske stranke,” je med drugim dejal Golobič. Po njegovih besedah Slovenija ne potrebuje velike koalicije niti brezkoalicijskega stanja, ki ga narekuje ideja o 50+, pač pa potrebuje največjo možno koalicijo – s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in strokovno javnostjo. Predvsem slednja je nekaj, kar politika pogosto razume kot oviro na poti uresničevanja lastnih zamisli. Takšna največja možna koalicija je edina, ki jo potrebuje Slovenija in ki bi edina omogočila slovenski politiki, da bi si povrnila kredibilnost in tisto inovativno moč, ki je potrebna za reševanje težav, v katerih se država nahaja.
Špekulacije o koalicijah so v tem trenutku odvečne. Kdor v predvolilnem času govori o tem, s kom bi šel ali ne bi šel v koalicijo, ta hoče narediti ovinek preko vsebine. V Zaresu ne razmišljamo o nobenih predvolilnih koalicijah. Še naprej bomo delovali v duhu zavezanosti svojemu programu in zavez, ki smo jih dali našim volilkam in volilcem.
“Inovacija, ki jo politika potrebuje, ni v tem, da odpreš poštni nabiralnik z namenom, da bi ti ljudje nadomestili program, ki ga sam nimaš,” je poudaril Golobič. Stranka SDS je prva predstavila zasnutek t. i. alternativnega programa. Po dolgem obdobju delovanja strokovnega sveta SDS je to, kot je ocenil Golobič, “žal izdelek, ki prej razočara, kot pa napolni z upanjem, da se obetajo politične inovacije v smislu novih pristopov in upoštevanja znanja“. Morda bo postopek ljudskega dopolnjevanja tega programa sicer popravil njegove bistvene hibe, ampak žal bi od stranke, ki napoveduje svojo zmago na prihodnjih volitvah, pričakovali bolj konsistenten in natančen dokument, ne pa zgolj seznama ciljev, o katerih je hitro mogoče doseči soglasje. Tisto, česar v osnutku SDS programa ni, so konkretni ukrepi, kako te cilje uresničiti, katere kompromise skleniti in katerih ne, katerim zavezništvom se odreči ipd. Program SDS med drugim predvideva, da bodo ceno za izhod iz nemajhne gospodarske krize plačali najšibkejši.
Govorjenje o tem, koliko se država danes dnevno zadolžuje, je zgolj del zgodbe. Gre za velik problem, ki se ga dobro zavedamo, a ta problem ni od danes. V prejšnjem mandatu se je bruto zunanji dolg države povečal ne z ritmom 8 milijonov evrov na dan, pač pa za 17 milijonov evrov na dan. Zadolženost gospodarstva, gospodinjstev in države se je od leta 2004 do leta 2008 dvignila s 15 na 40 milijard evrov. Problem slovenskega gospodarstva je dramatična zadolženost, kapitalska neustreznost, zato imajo tuji partnerji pomisleke za angažiranje v naši državi. Zato pozdravljamo, da se je SDS pridužila naši pobudi iz januarja letos, ko smo v dokumentu Za odpravo blokad med drugim zapisali, naj se fiskalno pravilo vnese v ustavo, je dejal Golobič.
Tudi podpredsednica stranke in ministrica za gospodarstvo v odstopu Darja Radić je ocenila, da v programu SDS manjkajo odgovori na vprašanja, kako doseči zastavljene cilje. “V omenjenem programu ni odgovorov na ključna vprašanja – kako, v kakšnem času in s kakšnimi sredstvi bi zagotovili uresničevanje navedenih ukrepov“.
Radićeva je presenečena nad predlogom SDS, ki podpira izgradnjo TEŠ 6 in se zavzema za nadaljevanje in dokončanje tega projekta v prvotnih finančnih okvirjih (600 milijonov evrov). To seveda ne bo mogoče, saj je že zdaj povsem jasno, da je investicija narasla na več kot 1,3 milijarde evrov.
