Pomori čebel terjajo omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev
Ob zastrašujočih in obsežnih pomorih čebel, ki smo jim v Sloveniji priča v zadnjem času – v letošnjem letu je pomrlo že okoli 50.000 čebeljih družin, smo se v poslanski skupini ZARES odločili zahtevati sklic skupne nujne seje parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor, na kateri bi razpravljali o nadzoru nad prodajo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev, njihovem vplivu na okolje in zdravje ljudi in živali ter o nujnih sistemskih rešitvah, ki bi rešile slovensko čebelarstvo pred propadom.
Kot sta na novinarski konferenci poudarila poslanka Cveta Zalokar Oražem in poslanec dr. Pavel Gantar, država po sprejetju preveč liberalnega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih ni vzpostavila ustreznih vzvodov nadzora na področju prodaje, predvsem pa uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Omenjeni zakon je vladajoča koalicija – kljub odločnemu nasprotovanju poslank in poslancev ZARES in tudi predstavnikov več nevladnih organizacij (Čebelarske zveze Slovenije, Umanotere, Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in Združenja za zdravo Slovenijo) – konec januarja 2007 sprejela po skrajšanem postopku in celo ob posmehovanju in žaljivih oznakah tistih, ki so upravičeno opozarjali na potencialno nevarnost liberalizacije dostopa do fitofarmacevtskih sredstev.
Novi zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) je med drugim omogočil dostop do FFS tudi potencialnim uporabnikom, ki niso poučeni o tveganjih in nevarnostih, ki jih prinašajo FFS, poleg tega pa je omogočil uporabo FFS tudi na domačih vrtovih, parkih, grobiščih, golf igriščih ipd. Vladni zakon je omogočil, da so fitofarmacevtska sredstva nepoučenim uporabnikom dostopna brez posebnega usposabljanja in tudi v nespecializiranih trgovinah, zato se je krog uporabnikov razširil tudi na ljubiteljske pridelovalce in vrtičkarje.
V ZARES ocenjujemo, da bi morala vlada nemudoma predlagati spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih po skrajšanjem postopku (kot je to storila ob sprejemanju)oziroma ga vsaj vrniti v prejšnje stanje, s katerimi bi preprečili dostop do teh sredstev nepoučenim uporabnikom. Veliko več pozornosti je treba nameniti izobraževanju in osveščanju uporabnikov o pravilni in čim manj škodljivi uporabi FFS, poleg tega pa bi morala pristojna ministrstva in njihovi organi v sestavi več naporov vložiti v razvijanje in spodbujanje uporabe novih, trajnostnih metod zatiranja škodljivcev.
Zalokar Oražmova je opozorila tudi, da se v EU pripravlja sveženj nove in restriktivnejše zakonodaje, ki bi omejila uporabo FFS in prepovedala uporabo nekaterih posameznih pripravkov, zato je ravnanje vlade in pristojnih ustanov še toliko manj razumljivo in sprejemljivo.
Poslanca Cveta Zalokar Oražem in dr. Pavel Gantar sta spomnila tudi na kolizijo interesov v primeru poslanke Marjetke Uhan (NSi), ki je obenem tudi predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, obenem pa ima družinsko podjetje, registrirano za prodajo fitofarmacevtskih sredstev in se je verjetno tudi zato lani ob obravnavi vladnega zakona o FFS goreče zavzemala za njegovo sprejetje.
