Pokojninska reforma: Izbire ni več
Po koncu 24. seje sveta stranke ZARES – nova politika, na kateri so članice in člani v osrednjem delu razpravljali o noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je predsednik Gregor Golobič povedal, da je pokojninska reforma nujno potrebna. Kot je dejal, se reformi “ne bomo izognili, čeprav je bil morda čas pred štirimi leti primernejši za tako radikalne spremembe, kot so potrebne za to, da bi slovenske javne finance in tudi stabilnost pokojninskega sistema zdržala.”
Golobič meni, da Slovenija izbire nima več in mora zelo resno vstopiti v to debato, zavedajoč se, da to ni nekaj, s čimer se ukvarjamo samo v Sloveniji, ampak se tovrstne razprave odvijajo v vseh evropskih državah. Poudaril je, da je razmerje med zaposlenimi na eni strani in upokojenimi na drugi neugodno, zato je ogroženo tako redno izplačevanje pokojnin, kot tudi konkurenčnost in ohranitev delovnih mest. “Zelo jasno je treba vedeti, da alternative nimamo, da bi odlaganje te reforme pomenilo bistveno radikalnejše soočanje s krizo na tem področju v prihodnjih, ne tako zelo oddaljenih, zato pričakujemo, da bo ta dialog zelo temeljit, resen, tudi vročekrven in odgovoren z vseh strani.”
Spremembam, ki jih predlaga ministrstvo ministra Svetlika, je stranka ZARES – nova politika naklonjena, je dejal Golobič, ter dodal, da bo imela stranka tudi konstruktivne predloge predvsem v smislu krepitve drugega pokojninskega stebra. Ob tem pa je izpostavil, da gre v razpravi o tej reformi za soočenje z realnostjo, ki “kruto trka na vrata predvsem sedanje aktivne generacije in generacije, ki prihaja.”
“V stranki je enotna zavest, da Slovenija alternative na tem področju nima. Na splošno nima alternative v tem obdobju, če želi ohranit tisto tendencioznost in tisto perspektivo, v katero je verjela od osamosvojitve naprej. Potem mora na mnogih področjih, od zdravstva do pokojninske reforme , tudi na področju šolstva, narediti pomembne reforme. Ta reforma je ena od omenjenih reform in ima vse elemente, ki so potrebni. Še najbolj manjka pripoznanja vseh pomembnih družbenih skupin , vključno s sindikati, da ni mogoče odgovornosti za reformo ali za njen odlog prevaliti na nikogar drugega. To je nacionalni problem, ta reforma pa je nacionalna reforma v najbolj dramatičnem pomenu besede in nihče ne bo mogel na koncu pokazati, da je bil ta dialog nepotreben. Ta dialog mora biti, morda ga je bilo doslej premalo, ampak nasprotovanje reformi, ki bo temeljito zasidrala možnosti prihodnjih generacij in tudi sedanje aktivne populacije, da bodo imele varno starost. To je nekaj, kar je za nas nesprejemljivo. Skušali bomo poiskati odgovore na ta vprašanja, ne glede na to, kakšno ceno bi neka politika za to plačala. To je preprosto nekaj minornega v primerjavi z realno stisko, v kateri se bo populacija znašla v že prihodnjih letih.”
