Podrobneje o programskih izjavah
Na novinarski konferenci sta o programskih izjavah, ki sta bili sprejeti na 4. konvenciji stranke v Celju, 21. novembra 2009, spregovorila podpredsednik stranke ZARES – nova politika dr. Andrej Rus in sekretar Bogdan Biščak.
Izjava dr. Andreja Rusa in Bogdana Biščaka
Vprašanja novinarjev in odgovori
Dr. Rus je podrobneje predstavil programsko izjavo z naslovom Družba znanja. Dejal je, da je tisto, kar nas zanima, predvsem večja poraba znanja v javnem in zasebnem sektorju in izpostavil, da je bilo v preteklosti prezrto dejstvo, da je znanje potrebno vgrajevati v vse dejavnosti; od najbolj enostavnih do zelo zapletenih. “Z implementacijo znanja dosežemo družbo visoke dodane vrednosti, ne samo v enem sektorju, ampak povsod,” je dejal dr.Rus. Povedal je, da družba znanja ni nov koncept, ampak gre za že preizkušen koncept, ki je že dal pozitivne rezultate. Kot primer je navedel Finsko, ki je koncept uveljavila leta 1992 ob finančnem zlomu, prav tako pa je koncept zaživel tudi v Koreji, na Poljskem, v Turčiji, v Mehiki.
Po besedah dr. Rusa ne gre za mikaven koncept, ampak za okvir, v katerem se odpravijo slaba delovna mesta, ki izčrpavajo delovno silo. Dejal je, da do sedaj ni bilo konsistentnih politik, ki bi ta koncept implementirale. “Ves čas imamo veliko razdrobljenih sektorskih politik, na drobno sejemo denar na posamezne iniciative, ni pa povezave v celoto. Politike se omejujejo na inpute (subvencije), outputi pa jih ne zanimajo več,” je menil dr. Rus.
Kot je še dodal, se o konceptu družbe znanja znotraj stranke ZARES – nova politika razpravlja že dlje časa, prav tako je bila v neformalnih pogovorih že predstavljena tudi širše. Programska izjava, ki jo je sprejela konvencija, pa pomeni vabilo ministrstvom k razvojni politiki in bo vsem ministrstvom ter javnosti podrobneje predstavljena v obdobju do meseca januarja 2010.
Gospodarska in finančna kriza je botrovala kreiranju programske izjave o ekonomski demokraciji, je uvodoma povedal Bogdan Biščak. Kot je poudaril, bo probleme težko rešiti, če tako sindikati kot lastniki ne bodo videli pozitivne rešitve. Biščak je menil, da izkušnje iz drugih držav, kjer so tovrstne spremembe že uvedli, kažejo na dejstvo, da je obojestranska zmaga mogoča.
“Predvsem sta v luči ekonomske demokracije pomembni dve točki,” je dejal Biščak. “To sta dejstvi, da se prebivalstvo stara, in da se nivo izobrazbe zvišuje. Ti dve spremembi sprožata izzive: podjetja se morajo osredotočiti na dolgoročno uspešnost, prilagoditi se je treba dejstvu, da ljudje-delavci niso več tiho, ampak je navzoča potreba po participaciji. Prav iz teh dveh točk sledi pojav koncepta lastništva zaposlenih, ne pa toliko zaradi socialne enakosti,” je poudaril sekretar stranke.
Dodal je še, da iz vseh ugotovitev in sprememb sledi, da je zakon o soupravljanju podjetij potreben celovite prenove, ter da je koncept izplačevanja dobička delavcem neustrezen in bi ga bilo treba posodobiti, zaključil pa je z besedami, da je stranka je na sobotni konvenciji podprla spodbude, da bi delničarstvo zaposlenih postalo zanimivo tudi za lastnike.
