Podpredsednik Rus in sekretar Biščak o spremembah KAD
Podpredsednik stranke ZARES – nova politika dr. Andrej Rus in sekretar stranke Bogdan Biščak sta na novinarski konferenci spregovorila o predlaganih spremembah Kapitalske družbe in napovedanem tretjem valu privatizacije državnega premoženja.
Dr. Andrej Rus je povedal, da so bili cilji zakona o agenciji in zakona o KAD-u in SOD-u na začetku jasni. Dejal je, da je vse skupaj sprožil vstop v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), prav ta je namreč državam članicam naložila, da uredijo upravljanje z državno lastnino. “Nobenega od obeh zakonov v OECD izrecno ne zahtevajo, kajti izvedbo prepuščajo državam samim”, je povedal Rus ter ob tem dodal, da mora vsaka država članica ugotoviti, kakšen model upravljanja je za njo najboljši, bistveno pa je, da gre za transparentno upravljanje s svojo lastnino.
“V Sloveniji smo se odločili za model agencije, ki je po naši oceni dober model, ker vzpostavlja neodvisen organ, ki je zadolžen za vzpostavitev in vodenje procesa upravljanja. To pa pomeni, da bo verjetnost, da se zadeve dogovarjajo “za vogalom, pod mizo” bistveno zmanjšalo,” je poudaril Rus. Kot je povedal, pa se je hkrati ponudil še en zakon, to je zakon o KAD-u in SOD-u, s čimer se je odprlo vprašanje o tem, kaj je državna lastnina. Kot navaja podpredsednik stranke, to ni samo tisto, kjer je država 100 lastnik, ampak so tudi deleži, s katerimi upravljata KAD in SOD. “Mi smo takoj rekli: če želimo biti jasni glede ciljev, morata oba zakona priti hkrati – zakon o agenciji, ki bo dobil pristojnosti in zakon o KAD-u in SOD-u, kjer se bodo pristojnosti odvzele. Torej bo jasno, kdo je pristojen za upravljanje državne lastnine.”
Po besedah Rusa se je zapletlo pri zakonu o KAD-u in SOD-u, ki je v razpravo prinesel različne cilje. Poleg upravljanja, ki je prvi cilj, sta se pojavila namreč kar še dva dodatna cilja; umik države iz gospodarstva in polnenje proračuna. Vse skupaj ustvarja težko situacijo in nemalo zmede na tem področju na strani koalicijskih partnerjev in tudi medijev, je še menil Rus.
“Mi mislimo, da je prednost treba dati zakonu o agenciji, ki mora vzpostaviti sistem upravljanja tako, da bo lahko katerikoli od ciljev, ki bodo javno usklajeni in potrjeni v parlamentu, lahko dosežen. Agencija ima pristojnost izdelave lastniške strategije, in jo bo morala pripeljati v parlament, tam dobiti potrditev, nato pa bdeti nad njenim izvajanjem. Za agencijo je ključno, da ima pristojnosti nad celotno državno lastnino, kar niso samo strateške naložbe, ampak ima pristojnosti tudi nad celotno lastnino, s katero ta hip upravljata KAD in SOD, šele potem se bo usoda KAD-a in SOD-a definirala. Če bomo naredili vse naenkrat, kot se zdaj nakazuje, bomo dobili agencijo brez pooblastil, ker bo vse tisto, kar bi morala agencija narediti transparentno, naredil zakon in to v težkih gospodarskih razmerah. Ta trenutek menimo, da se mora spraviti skozi zakon o agenciji in ji dati polna pooblastila glede upravljanja na vsej državni lastnini. Želimo, da bi bil zakon o agenciji sprejet aprila, s tem pa se omogoči tudi vstop v OECD.”
Bogdan Biščak je poudaril, da se je razprava v javnosti ideološko obarvala in se ločila na del ZA in del PROTI prodaji državnega premoženja. Kot je ocenil, se moramo oddaljiti od ideološkega pojmovanja zadeve, saj gre za pragmatično vprašanje. “Strokovni organi agencije naj pripravljajo strokovne predloge, po katerih se bo to prodajalo, Državni zbor in Vlada RS pa naj postopata po zakonu. Zahtevali bomo, da se, preden se razformirata in preoblikujeta KAD in SOD pregleda lastniške transakcije obeh organizacij za 5 let nazaj in se ugotovi morebitna oškodovanja ter vloži odškodninske tožbe proti tistim, ki so odločali o teh prodajah, saj gre tudi za odškodninsko odgovornost, na kateri je bilo premalo storjenega.”
Vprašanja novinarjev in odgovori
