Podpredsednik dr. Rus o odstopu ministra Lahovnika
Danes se je na odstop s položaja ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika odzval dr. Andrej Rus, podpredsednik stranke Zares – nova politika. Uvodoma je izpostavil, da je bil dr. Lahovnik že od vsega začetka močno skeptičen glede sodelovanja stranke Zares v vladi, in pojasnil, da se je praktično več kot leto dni vršil notranji razmislek o tem, kako ravnati.
“Danes je Matej Lahovnik podal svojo odstopno izjavo, ki jo je premier že prejel. To bi rad postavil v kontekst naših razgovorov v Zaresu. Ne preseneča nas, kot ste že slišali, ne njegov odstop iz stranke, ne iz vlade. Moram reči, da razumemo njegov odstop iz obeh funkcij kot rezultat zadrege in frustracije, ki ju je Matej kuhal že dlje.
Takoj po volitvah je v stranki Zares stekla intenzivna debata, ali naj Zares vstopi v vlado, ali ne. Oblikovala sta se dva pola. En pol, ki ga je predstavljal Matej, je zagovarjal, da v vlado ne smemo iti, saj bo to slabo za stranko. Celo leto smo razpravljali o tem, ali imamo dovolj razlogov ostati v vladi, ali naj nadaljujemo to pot? Drugi pol je zagovarjal predsednik Golobič – da moramo, da nimamo praktično nobene izbire, saj smo volivcem dali implicitno obljubo, ki jo je treba držati, četudi lahko stranko to stane nekaj popularnosti. Ta dva pola, ta frustracija se je ves časa kazala, konflikt je med obema ves čas tlel in tudi ta razgovor je bil intenziven in dinamičen praktično celo leto. Menim, da sta njegova dva odstopa ta teden rezultat te frustracije, te njegove nejasnosti, ali naj sodeluje v vladi ali ne, in da je ves čas iskal zanj dostojen izstop iz vlade, ki ga ne bi stal politične priljubljenosti, hkrati pa ne bi povzročil hude škode vladi Republike Slovenije. Mislim, da je, kot vidite, napletel niz dejanj, s katerimi je pač vse to omogočil, našel dober razlog, ali pa povod, za izstop iz stranke.”
V nadaljevanju je odgovoril na vprašanje novinarja o obeh pismih dr. Mateja Lahovnika in o razumevanju konflikta interesov, o razmisleku ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs ter o vprašanju sodelovanja v vladi, ki se je v minulem letu vedno znova porajalo ob taktičnih razmislekih.
“Matej Lahovnik je opozoril na nekatere okoliščine, ki se meni zdijo izjemno pomembne. Govoril je o implicitnem konfliktu interesov. V Sloveniji imamo težave z razumevanjem in reguliranjem problema konflikta interesov. Kar se je zgodilo sedaj, ni nič posebnega. Gregor Golobič je ostal lastnik v Ultri in ta Ultra je delovala na trgu. Gregorju je marsikdo svetoval, naj umakne svoj delež iz Ultre in s tem razreši navidezni konflikt interesov – njegovo stališče je bilo: tega ne bom naredil, ker bi bilo vse skupaj navadno pretvarjanje. Prav je, da so vsa dejstva na mizi in ko Ultra dela, kar počne, in on ni več v Ultri, da se upoštevajo vsa dejstva. Bodisi je podjetje izločeno iz razpisa, ali podjetje dobi razpis – odvisno od presoje razpisne komisije, a vsa dejstva so na mizi. Mislim, da so tudi tožbe o nekem političnem vplivanju za pridobivanje poslov podjetju Ultra teoretična možnost bolj kot kaj drugega. Konflikt interesov jasno, da je. Opozoril bi, da to ni neobičajna zadeva. Pomislite denimo na odločanje glede termoelektrarne TEŠ 6. Matej Lahovnik je iz Velenja. Šaleška dolina in njen gospodarski razvoj je v celoti vezan na prihodnost rudnika in termoelektrarne. On ima volilno bazo – on ima tu velik konflikt interesov. Nič bolj običajnega ni za politika, kakor da ima ta konflikt interesov. Jaz mu ne očitam, da ga ima. On je ravnal in je normalno, ker imamo tak volilni sistem, da politiki sedijo v vladi – da v vladi ne sedijo ljudje, ki so popolnoma razbremenjeni vsakršnega konflikta interesov, vsake navezave na svoje lokalno okolje. Rešitev tega ni, da se razreši Lahovnika ali da se ga izloči, kot resornega ministra, iz odločanja o termoelektrarni 6, ampak, da se to spremlja in da se opozarja na ta konflikt interesov. Druge rešitve ni. Čim pridete do uspešnih ljudi, ki so opravljali funkcije v gospodarstvu in v politiki, boste hitro prišli do tega, da je nekdo bil direktor podjetja, pa je danes v vladi, ali je bil direktor instituta, pa je sedaj v vladi – ta konflikt interesov ostaja. Ključno je, da so vse informacije na mizi, da se to budno spremlja in da se upošteva pri odločanju, kot se najbolje da. Strašansko bi bilo, če bi upoštevali priporočilo dr. Cerarja, ki je v Odmevih rekel, da že vsak videz vpliva je že konflikt interesov, ki ga je treba izločiti. To pomeni, da bi državo in državna podjetja lahko vodili samo pripravniki, ki še nimajo za seboj kariere.”
“Ministrica Irma Pavlinič Krebs mora biti na vprašanja o integriteti bolj kot drugi občutljiva na ta vprašanja. Zato si mora vzeti dovolj časa za premislek, da postavi vsa dogajanja v kontekst. Mora premisliti, kakšen konflikt interesov je bil to. Ali gre za nekaj, kar razumemo in s čimer lahko živimo, ali je to nekaj takega, s čimer ona osebno, kot nosilka tega visokega merila, ki ga je uveljavila v politiki, ne more živeti. Ne dvomim, kako se bo odločila, saj so stvari relativno jasne. Danes lahko ugotovim, kot predstavnik stranke, ne posameznih institucij, da podjetje Ultra ni nikoli klicalo ne mene, ne stranke, da bi skušalo pridobiti posel. To pomeni, da se ni, vsaj po naši strani, skušalo poslužiti političnega vpliva za pridobivanje posla.”
O konfliktu med različnima pristopoma je povedal: “To ni programska razklanost, to ni vrednostna razklanost – vedeli smo, kdo smo. Vedeli smo, za kaj se zavzemamo. Šlo je za taktično vprašanje. Tu imamo take, ki so za napad, in take, ki so za obrambo. Te razlike so se stopnjevale – ob različnih odločitvah te vlade se je vračalo vprašanje, ali naj sodelujemo v tej vladi ali ne. Ta pogovor je trajal skoraj celo leto, toliko lahko povem. Kako močna čustva so bila zadaj, ne vem, a po enem se je ta debata umirila, saj po enem letu nimaš več luksuza, da bi zaradi drugačnih pričakovanj izstopil iz vlade. Na začetku pa se je iskal ta izhod in proponent čimbolj praktičnega izhoda je bil Matej. Mislim, da je sedaj tudi on realiziral svojo željo, da ne bi nosil celotne odgovornosti za reševanje gospodarske krize.”
